| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
91.
PROMETNO VARNOSTNA ANALIZA OBMOČIJ OMEJENE HITROSTI (CONA 30 KM/H)
Aljaž Fijačko, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je obravnavana prometno varnostna analiza območij omejene hitrosti na izbranih lokacijah znotraj naselij. V Sloveniji je uvedba območij omejene hitrosti prepoznana kot eden izmed osnovnih primerov / načinov za umirjanje prometa, ki se pogosto uporablja v bližini vzgojno-izobraževalnih ustanov (vrtci, osnovne šole ipd.). Namen magistrskega dela je bila podrobnejša prometno-varnostna analiza območij omejene hitrosti (cona 30). Predstavljene so naprave in ukrepi za umirjanje prometa, ki so sestavni del omenjenih con izbrani so bili odseki primerni za analizo, opravljena njihova podrobna analiza (prometne značilnosti, prometne nesreče, skrite meritve hitrosti, opazovanje prometnega dogajanja, izvedba anket ipd.). Cilj magistrskega dela je ugotoviti, vpliv (pozitiven, negativen) obravnavanih območij na potek prometa, število prometnih nesreč, hitrosti motornih vozil, "privlačnost" in na osnovi pridobljenih podatkov (analiza obstoječega stanja) napraviti oziroma predstaviti ustrezne zaključke.
Ključne besede: prometno varnostna analiza, prometne nesreče, prometna varnost, ukrepi za umirjanje prometa, cona 30
Objavljeno: 14.07.2015; Ogledov: 1143; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

92.
Pogostost in teža duševnih posledic prometnih nesreč
Barbara Kepic, Igor Areh, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: prometne nesreče, žrtve, psihične posledice
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 356; Prenosov: 43
URL Povezava na celotno besedilo

93.
Vpliv ceste kot delovnega okolja na zdravje zaposlenih
Adil Huselja, Helena Pleslić, 2012, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: delovno okolje, cesta, promet, vzdrževalci cest, policisti, policija, DARS, prometne nesreče, tveganje, stres, travme
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 477; Prenosov: 31
URL Povezava na celotno besedilo

94.
POJEM PROMETNE NESREČE V STRUKTURI KAZNIVIH DEJANJ ZOPER VARNOST CESTNEGA PROMETA
Vanesa Berdnik, 2015, diplomsko delo

Opis: V kazenskem pravu imajo kazniva dejanja zoper varnost cestnega prometa posebno vlogo. Temeljni kaznivi dejanji sta povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti in nevarna vožnja v cestnem prometu. Nevarna vožnja v cestnem prometu je novo kaznivo dejanje, ki je bilo uvedeno z novelo KZ-1B. Problem teme je pojem prometne nesreče. V teoriji in praksi obstajajo različna stališča, kaj pomeni pojem prometne nesreče. Medtem ko eni zagovarjajo, da je prometna nesreča prepovedana posledica, drugi menijo, da je objektivni pogoj kaznivosti. V diplomski nalogi so na začetku predstavljeni aktualni problemi in konceptualne razlike med KZ in KZ-1. Temu sledi opis kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti in sam pojem prometne nesreče, krivda, vzročna zveza in na koncu še skladnost določb 323. člena in 324. člena.
Ključne besede: krivda, vzročna zveza, prometna nesreča, povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 473; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (851,03 KB)

95.
Analiza cestno prometne varnosti v občini Poljčane v obdobju 2010 - 2014
Ria Kajtna, 2015, delo diplomskega projekta/projektno delo

Opis: V projektni nalogi je predstavljena analiza prometne varnosti v občini Poljčane na podlagi statističnih podatkov prometnih nesreč od leta 2010 do 2014. Glede na dejavnike, ki vplivajo na prometno varnost smo podali oceno varnosti, ki smo jo primerjali z varnostjo v širši lokalni okolici in z varnostjo v Sloveniji. Na podlagi analize varnosti smo predstavili še infrastrukturne, preventivne in druge ukrepe za povečanje prometne varnosti na lokalni in državni ravni v prihodnosti. V nalogi smo ugotovili ali prometna varnost na državni ravni sledi načrtu Resolucije nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022.
Ključne besede: prometna varnost, prometne nesreče, ukrepi, dejavniki, ocena varnosti-trend padanja/naraščanja
Objavljeno: 16.09.2015; Ogledov: 601; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

96.
ANALIZA PROMETNE VARNOSTI AVTOCESTNIH PRIKLJUČKOV V REPUBLIKI SLOVENIJI
Karmen Vesenjak, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava analizo prometne varnosti avtocestnih priključkov. V analizo so zajeti vsi avtocestni priključki v Republiki Sloveniji, tako osnovne oblike avtocestnih priključkov kakor tudi modifikacije osnovnih oblik. Na osnovi pridobljenih statističnih podatkov o prometnih nesrečah in prometnih obremenitvah in nekaterih ocenjenih podatkov je bila za vsak priključek po metodologiji dejavnikov tveganja določena stopnja prometne varnosti. Po razvrščanju priključkov v skupine po obliki so bile nato določene prometno najmanj varne oblike priključkov ter obenem tudi absolutno najmanj varni priključki na avtocestnem omrežju v Republiki Sloveniji. Najmanj varne oblike priključkov in absolutno najmanj varne priključke smo določali ločeno glede na dejavnik tveganja za vse prometne nesreče in glede na dejavnik tveganja za težke prometne nesreče. Na koncu smo za vse najmanj varne oblike priključkov in vse absolutno najmanj varne priključke na osnovi tehničnih elementov priključka (predvsem oblikovanja priključnih ramp) in vzrokov PN predlagali rešitve, ki bi vplivale na boljšo prometno varnost na avtocestnih priključkih.
Ključne besede: prometna varnost, oblike avtocestnih (večnivojskih) priključkov, metodologija dejavnikov tveganja, prometne nesreče, težke prometne nesreče
Objavljeno: 30.09.2015; Ogledov: 596; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (5,21 MB)

97.
Pomen varovanja tovora v cestnem prometu
Matjaž Bratina, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: V nalogi smo s pomočjo strokovne literature predstavili kako pomembno je samo pritrjevanje tovora na tovorno ploščad med prevozom v cestnem prometu ter s preučevanjem dejanskih primerov iz prakse ugotovili katere fizikalne lastnosti tovora najbolj vplivajo na samo varnost prevoza. Menimo, da se prevozniki premalo zavedajo kakšni nevarnosti izpostavljajo sebe in druge udeležence v cestnem prometu, v kolikor zanemarjajo svoje obveznosti v zvezi pritrjevanja tovora. Celotno raziskavo smo razdelili na tri faze, in sicer smo v prvi fazi predelali teorijo, kjer smo se posvetili fizikalnim lastnostim tovora, teoriji privezovanja tovora na tovorno vozilo in načinu preiskovanja prometnih nesreč. V nadaljevanju smo s pomočjo spleta poiskali prometne nesreče, v katerih je bilo udeleženo vsaj eno tovorno vozilo. Prometne nesreče smo preučili in ugotovili vzroke njihovega nastanka. Na podlagi dejanskih primerov iz prakse smo nato primerjali posamezne fizikalne lastnost tovora in ugotavljali katerim izmed njih morajo vozniki posvečati največ pozornosti. Presenetila nas je ugotovitev, da sama masa tovora ne vpliva na obnašanje tovora med prevozom. Drugače povedano, če povečamo maso tovorne enote ne pomeni, da bo ta zdržala večje bočne pospeške in bo kasneje prišlo do zdrsa oziroma prevrnitve tovorne enote. V nasprotju z maso tovorne enote sta se, kot najpomembnejši fizikalni lastnosti, izkazali trenje ter težišče tovora. Pri tem smo ugotovili kako lahko vozniki sami pripomorejo k povečanju koeficienta trenja oziroma znižanju težišča tovorne enote. Z malo znanja in iznajdljivostjo lahko vozniki občutno prispevajo k izboljšanju odpornosti tovorne enote zoper zdrs oziroma prevračanje. V kolikor pri tem vozniki upoštevajo še »zlato pravilo« Navodil za varno nalaganje in pritrjevanje tovora v cestnem prometu, ki se glasi, da mora biti vsak tovor pritrjen kljub temu ali je to potrebno ali ne, je uspeh pri prevozu tovora v cestnem prometu zagotovljen.
Ključne besede: varovanje tovora, prometne nesreče, pospešek, težišče, trenje
Objavljeno: 11.12.2015; Ogledov: 1419; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

98.
Preventivne akcije za ranljive udeležence v cestnem prometu - primer delovanja v občini Krško
Sabina Mežič, 2016, diplomsko delo

Opis: Varnost v cestnem prometu je pomemben dejavnik, ki prispeva h kakovostnemu bivalnemu okolju vseh prebivalcev. Diplomsko delo se osredotoča na varnost ranljivejših skupin udeležencev cestnega prometa, kar je tudi prikazano s statistiko prometnih nesreč na državni ravni v primerjavi s članicami EU. V nadaljevanju opisujemo pretekle preventivne aktivnosti, ki so bile izvedene v Sloveniji, in ugotavljamo, kako aktiven je na tem področju Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško. Prikazana je statistika prometnih nesreč v občini Krško, kjer ugotavljamo, da so pešci med najbolj ranljivimi udeleženci v cestnem prometu. V zadnjem delu so predstavljene preventivne aktivnosti in dogodki, pri katerih sem tudi sama sodelovala. Diplomsko delo se zaključi s predstavitvijo nekaterih dosedanjih ukrepov ter našimi predlogi za izboljšanje varnosti ranljivejših udeležencev cestnega prometa v občini Krško. Podane so ugotovitve, ki so nastale na podlagi opravljenih analiz ter raziskovanja.
Ključne besede: prometne nesreče, preventivne akcije, prometna vzgoja, ranljivi udeleženci, varnost v cestnem prometu
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 581; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (4,59 MB)

99.
Vpliv cestnoprometne infrastrukture na prometno varnost starejših udeležencev v prometu
Mihael Zalokar, 2016, magistrsko delo

Opis: Prometna varnost starejših postaja vse bolj pomemben družbeni dejavnik. Število starejših prebivalcev se postopno povečuje in v Sloveniji je po zadnjih podatkih 18,2 % prebivalcev starejših od 65 let. Vse pogosteje so tudi udeleženci in povzročitelji prometnih nesreč. Najpogosteje so udeleženi v prometnih nesrečah kot vozniki osebnih avtomobilov oz. motornih vozil. Navedeno je posledica tega, da ima več kot polovica starostnikov še veljavno vozniško dovoljenje, zato jim mobilnost predstavlja kvaliteto življenja in hkrati neomejeno potovanje v določenem prostoru in času. Da bi se prometna varnost ohranila na trenutni ravni in se z leti ne bi poslabšala, so bile v magistrskem delu analizirane prometne nesreče z udeležbo starejših voznikov, ugotovljene skupne pomanjkljivosti, izračunane verjetnosti nastanka prometnih nesreč pri posameznem elementu cestnoprometne infrastrukture in izračunane stopnje prometne varnosti za obravnavana križišča. Glede na dejavnike in vzroke prometnih nesreč so bile podane infrastrukturne rešitve, ki jih poznajo v tujini in jih tudi uporabljajo pri načrtovanju ter projektiranju prometnih površin za starejše udeležence. Tako oblikovana in izvedena cestnoprometna infrastruktura ima pozitivne učinke na vse udeležence cestnega prometa, hkrati pa predstavlja del trajnostnega razvoja cestnega omrežja.
Ključne besede: starejši udeleženci, prometne nesreče, cestnoprometna infrastruktura, prometna varnost
Objavljeno: 20.07.2016; Ogledov: 507; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (4,44 MB)

100.
Sodelovanje intervencijskih služb na kraju množične prometne nesreče v Senožečah januarja 2016
Boštjan Smolej, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot podsistem nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji je zasnovan na državni, regionalni in lokalni ravni. Prometne nesreče iz njimi povezana prometna (ne)varnost so eden izmed dejavnikov ogrožanja. Med temeljne cilje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodijo tudi ukrepi in aktivnosti za ukrepanje ob množičnih prometnih nesrečah. Množične prometne nesreče se dogajajo, največkrat oziroma vedno na avtocestah, ne glede na to, da so avtoceste zaradi svojih konstrukcijskih lastnosti najvarnejše za uporabnike. Širša javnost prometno varnost ocenjuje predvsem skozi odmevne dogodke, kot so množične prometne nesreče in prometne nesreče z hudimi posledicami. 30. januar 2016. Med Senožečami in Razdrtim se je v gosti megli zaradi slabe vidljivosti, neprilagojene hitrosti in prekratke varnostne razdalje posameznih voznikov zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih 48 osebnih avtomobilov, sedem tovornih vozil in avtobus. V prometni nesreči so štiri osebe umrle, 25 pa je bilo telesno poškodovanih. Odpravljanje posledic prometne nesreče je potekalo več ur. Na kraju so delovale različne intervencijske službe, predvsem pa reševalci in zdravniki nujne medicinske pomoči, gasilci, policija, pripadniki civilne zaščite in vzdrževalci cestne infrastrukture. Delovanje teh služb je bilo usmerjeno v hitro in učinkovito reševanje prizadetih, zagotavljanje osnovne stopnje varnosti (ljudem in premoženju) in sanacijo ter odpravljanje nastalih posledic. Vse naštete aktivnosti morajo potekati v usklajenem, organiziranem, enotno vodenem in delujočem sistemu. Usklajenost delovanja in medsebojno sodelovanje med intervencijskimi službami smo poskušali preveriti v pričujočem diplomskem delu.
Ključne besede: prometne nesreče, množične prometne nesreče, intervencijske službe, policija, gasilci, reševalci, sodelovanje, analiza primera, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 878; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici