1. Analiza prometnih nesreč II. kategorije : diplomsko deloMitja Kodrič, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je prikazana analiza prometnih nesreč ll. kategorije z lahko telesno poškodbo od leta 2015 do 2019 v Republiki Sloveniji in na Ptuju. Za razumevanje besedne zveze analiza prometnih nesreč ll. kategorije smo proučili definicije in razlage pomena prometnih nesreč, zakonodajo, opredelili smo jih glede na vrsto, opredelili osnovne podatke in predstavili psihološko obravnavo prometnih nesreč.
Analizirali in primerjali smo absolutne in relativne kazalnike prometne varnosti v cestnem prometu v Republiki Sloveniji in na Ptuju; dejavnike, ugotovljene vzroke in posledice glede na vlogo in število udeležencev ter povzročiteljev s pomočjo statističnih podatkov.
Ugotovili smo, da je Ptuj manj varen v primerjavi z Republiko Slovenijo glede prometne varnosti v cestnem prometu v prometnih nesrečah ll. kategorije z lahko telesno poškodbo in pri lahko telesno poškodovanih v prometnih nesrečah ll. kategorije. Znižalo pa se število omenjenih nesreč, število udeležencev in povzročiteljev v obeh okoliših.
Nato smo poiskali mesta zgostitve omenjenih nesreč na Ptuju in analizirali najbolj kritična mesta na Ormoški cesti, na oziroma ob Minoritskem trgu in na cesti, ki pelje čez Puhov most. Na koncu smo na podlagi ugotovljenih vzrokov zapisali ugotovljene predloge za izboljšanje stanja prometne varnosti na Ptuju z vidika prometnih nesreč ll. kategorije.
Ključne besede: prometne nesreče, absolutni in relativni kazalniki v cestnem prometu, analiza, nevarna mesta, lahka telesna poškodba
Objavljeno v DKUM: 10.03.2022; Ogledov: 258; Prenosov: 48
 Celotno besedilo (3,60 MB) |
2. E-Skiroji v cestnem prometu : diplomsko deloAleksija Rainer, 2021, diplomsko delo Opis: Električni skiroji, znani kot e-skiroji, so postali eden izmed bolj zaželenih izdelkov na trgu. So lahki, udobni, enostavni za uporabo in idealni za hitro vožnjo po prometnih urbanih področjih. So okolju prijazni in pomagajo pri odpravljanju zastojev v mestnih središčih ter pri pomanjkanju parkirnih mest. Kljub veliko prednostim prinašajo tudi nekatere slabosti in nevarnosti. Ker jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, lahko hitro privede do prometne nesreče in nastanka poškodb. V diplomski nalogi smo opisali električne skiroje, njihove tehnične karakteristike (e-skiroja Xiaomi Pro 2), prednosti, slabosti in nevarnosti e-skirojev v prometu, zakonodajo ter zavarovanje mikro mobilnosti, pod katero spadajo tudi električni skiroji. Prikazali smo tudi statistične podatke nesreč z e-skiroji v Sloveniji za leto 2019, 2020 in 2021 (januar–junij), podatke ankete neuporabnikov in uporabnikov e-skirojev ter analizo vožnje z e-skirojem Xiaomi M365 Pro. Ugotovili smo, da ni veliko prometnih nesreč z e-skiroji, ponavadi gre za prometne nesreče z bočnim trčenjem pri neupoštevanju pravil o prednosti, z lažjimi poškodbami. Podatki anket kažejo, da vozniki e-skirojev upoštevajo navodila in zakone. Anketirancem se e-skiro ne zdi nevaren, prometnih nesreč in konfliktov skoraj ni, povprečna vožnja je 15 minut, glavni razlog uporabe e-skiroja je izogib gneči in prihranek s časom.
Ključne besede: električni skiro, cestni promet, varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, anketiranje
Objavljeno v DKUM: 14.09.2021; Ogledov: 392; Prenosov: 86
Celotno besedilo (2,23 MB) |
3. Policijska pooblastila in tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu za znižanje števila prometnih nesreč : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloTomaž Lenič, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo je predstavljeno z vidika odkrivanja cestno-prometnih prekrškov, ki so najpogostejši razlogi za povzročitev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Predstavlja policijska pooblastila in pravno podlago, ki je policistom na razpolago, ter tehnična sredstva, ki jih policisti potrebujejo pri nadzoru cestnega prometa. Predstavili smo tri najpogostejše vzroke, ki imajo za posledico prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Kot primarni vzrok smo predstavili hitrost in kot sekundarni vzrok vožnjo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Predstavili smo tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu in postopke pri ugotovitvi kršitve. Za primerjavo smo postopke, pooblastila in tehnična sredstva slovenske policije primerjali s policijami drugih evropskih držav. Z raziskavami smo v zaključnem delu ugotovili, da so tehnična sredstva slovenske policije primerljiva s policijami drugih evropskih držav in da slovenska policija po potrebi spremlja inovacije ter nadgrajuje tehnična sredstva. Prav tako smo ugotovili, da se slovenska policija uspešno spoprijema z izboljšanjem prometne varnosti na področju prometnih nesreč, saj se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom med letoma 2010 in 2019 znižalo za 36 ter število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami v istem času za 1.604. K temu so pripomogle preventivne in represivne akcije na področju varnosti cestnega prometa, ki jih policija dosledno izvaja. Policija bi še izboljšala uspešnost pri ugotavljanju cestno-prometnih prekrškov z uveljavitvijo sekcijskega merjenja hitrosti in sistema avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic oziroma z optično prepoznavo registrskih tablic. Ta dva sistema bi bistveno pripomogla k še bolj učinkoviti in usmerjeni prepoznavi najhujših kršiteljev cestno-prometnih predpisov, vendar smo v diplomskem delu ugotovili, da pri uporabi omenjenih sistemov obstajajo omejitve, saj morajo biti skladni z ustavno sodno prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, tehnična sredstva, hitrost, alkohol, prepovedane droge, prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 18.06.2021; Ogledov: 304; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,26 MB) |
4. Prometna varnost avtonomnih vozilAljaž Lipar, 2018, diplomsko delo/naloga Opis: Po vsem svetu v cestnem prometu vsako leto za posledicami prometnih nesreč umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe. Njihov glavni vzrok je človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da kar 94 % vseh prometnih nesreč povzroči človek. Avtonomna vozila, to so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo, so zasnovana z namenom, da bi odpravljala napake voznikov in posledično zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih žrtev. V diplomski nalogi smo predstavili zgodovino avtonomnih vozil, opredelili avtonomne stopnje in predstavili njihovo delovanje. V raziskovalnem delu naloge smo opisali obstoječe stanje varnosti cestnega prometa, zakonodajo na področju avtonomnih vozil in prikazali statistično analizo dosedanjih prometnih nesreč, ki so se zgodile z avtonomnimi vozili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili reprezentativni vzorec ljudi in z analizo njihovih odgovorov prikazali javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil. Prišli smo do ugotovitve, da je za večino prometnih nesreč z avtonomnimi vozili odgovoren človek in da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o varnosti avtonomnih vozil.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna tehnologija, prometne nesreče, varnost, javno mnenje
Objavljeno v DKUM: 21.04.2021; Ogledov: 504; Prenosov: 78
Celotno besedilo (2,50 MB) |
5. Varnost na prehodih za pešce na začetkih naselij : magistrsko deloNastja Belak, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava varnost pešcev na prehodih za pešce na začetkih naselij. V teoretičnem delu so povzeti pravilniki in zakoni, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju infrastrukture za pešce. Predstavljeni so tudi vsi dejavniki, ki vplivajo na obnašanje ljudi v prometu, in kaj vse vpliva na nastanek prometnih nesreč z udeležbo pešcev. Na podlagi števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjih letih v Sloveniji, je izvedena analiza varnosti pešcev. Podani so predlogi ukrepov, s katerimi se lahko izboljša varnost na prehodih za pešce, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini. V zaključnem delu je na realnih primerih implementirana problematika varnosti prehodov za pešce na začetkih naselij, kjer so bile izmerjene hitrosti vozil in ocenjena stanja prehodov za pešce. Na podlagi izmerjenih podatkov in ocenitvi ostalih dejavnikov so podani primeri ureditve takšnih prehodov za pešce.
Ključne besede: prehodi za pešce, varnost, prometne nesreče, hitrosti, ukrepi
Objavljeno v DKUM: 21.12.2020; Ogledov: 415; Prenosov: 70
Celotno besedilo (3,24 MB) |
6. Učinek preventivnega programaGregor Bratina, 2020, magistrsko delo/naloga Opis: Raziskava v sklopu magistrskega dela je bila namenjena preučevanju učinka preventivnega programa »Še vedno vozim, vendar ne hodim«, ki ga izvaja VOZIM, Zavod za inovativno izobraževanje na področju prometne varnosti. Ciljna skupina so bili dijaki srednjih šol, ki so na začetku svoje vozniške poti. V sodelovanju z zavodom VOZIM smo osnovali anketni vprašalnik. Nato smo se odpravili na srednje šole, kjer smo izvedli anketiranje tik pred in takoj po koncu preventivnega programa. Tako smo preverjali stališča mladih o prometni varnosti pred izvedbo in jih primerjali s stališči po izvedbi preventivnega programa. Na ta način smo izmerili učinek samega programa. Med drugim smo želeli ugotoviti, katere spremembe bi lahko uvedli, da bi se učinkovitost programa še izboljšala in kateri načini podajanja informacij so imeli največji učinek na poslušalce. V času raziskave smo bili soočeni z nekaj omejitvami, ki so vplivale na rezultate. Predvsem je bil to čas izvajanja programa, čas, ki smo ga imeli na razpolago za preverjanje učinka, in nepripravljenost dijakov za reševanje anket. Glede na rezultate lahko le deloma potrdimo učinkovitost preventivnega programa. Rezultati so razkrili, da ima program potencial in pozitivne učinke na poslušalce, vendar pa zaradi že naštetih omejitev tega ne moremo z gotovostjo potrditi. V rezultatih je namreč prihajalo do precejšnjih odstopanj. Kljub temu pa je vzpodbudno, da je raziskava pokazala pozitivne smernice tovrstnega programa.
Ključne besede: prometna varnost, preventivni program, prometne nesreče, mladi vozniki, učinek
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 573; Prenosov: 56
Celotno besedilo (1,94 MB) |
7. Brezpilotni zrakoplovi slovenske policije pri ogledih krajev prometnih nesreč : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePika Mihelič, 2020, diplomsko delo Opis: Na slovenskih cestah se vsakodnevno srečujemo s prometnimi nezgodami, ki pogosto ovirajo promet, v najslabšem primeru pa zaradi postopka ogleda in ugotavljanja dejstev povzročajo dolge zastoje. Po mnenju strokovnjakov se lahko oglede izvede kakovostnejše in hitrejše z uporabo tehnoloških rešitev. Slovenska policija pri svojem delu že uporablja laserske skenerje za dokumentiranje kompleksnejših prometnih nesreč, temu komplementarna tehnologija pa je uporaba brezpilotnih zrakoplovov. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni klasični postopki ogleda kraja prometne nesreče in načini integracije brezpilotnih zrakoplovov v delovanje slovenske policije. S preučevanjem prednosti in slabosti obeh omenjenih tehnologij ter njuno primerjavo smo ugotovili, da se obe napravi uporabljata kot dodatna aktivnost poleg izvajanja klasičnih meritev na kraju in sta namenjeni predvsem prostorskemu umeščanju dogajanja in ne nadomeščanju zavarovanja ter dokumentiranja posameznih sledi. Prav tako smo poudarili možnosti skupne uporabe, predvsem kot rešitve za zagotavljanje natančnejših ogledov. V sodelovanju s slovensko policijo je bila izvedena simulacija prometne nesreče. Njen namen je bil opredelitev najprimernejšega načina preleta kraja, orisati postopke izdelave tridimenzionalnega modela v programu 3Dsurvey ter identificirati druge načine uporabe pridobljenih podatkov. Raziskava je pokazala, da je kombiniran način preleta kraja prometne nesreče najprimernejši za izdelavo tridimenzionalnega modela kraja. Na podlagi modela je bila izdelana računalniška skica, ki smo jo v nadaljevanju primerjali s klasično. S primerjavo razdalj izmerjenih z merskim trakom in tistih pridobljenih v računalniški skici so bili nanizani dejavniki, ki vplivajo na pojav odstopanj. Na koncu ponudimo nekaj priporočil za učinkovitejše delo z brezpilotnimi zrakoplovi, hkrati ugotovitve diplomske naloge odpirajo nova vprašanja in spodbujajo k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, prometna nesreča, skica, tridimenzionalni model kraja prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 07.07.2020; Ogledov: 630; Prenosov: 84
Celotno besedilo (3,17 MB) |
8. Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkoholaTjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2019; Ogledov: 696; Prenosov: 88
Celotno besedilo (3,43 MB) |
9. Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v SlovenijiNina Horvat, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 716; Prenosov: 166
Celotno besedilo (6,11 MB) |
10. Analiza prometne varnosti pešcevNadja Štumberger, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena prometna varnost pešcev v naseljih v Sloveniji. Namen je analizirati stanje prometne varnosti pešcev od leta 2008 do 2017. Ugotovili smo, da je bil v analiziranem obdobju glavni vzrok za prometne nesreče z udeležbo pešcev v naselju neupoštevanje pravil o prednosti, največ pešcev se je v prometnih nesrečah lažje poškodovalo. Analiza starostnih skupin je pokazala, da so najbolj ogroženi pešci stari 65 in več ter 9–16 let. V desetletnem analiziranem obdobju je v naseljih umrlo 130 pešcev, najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom je bila neprilagojena hitrost. Predstavili smo nekaj rešitev za boljšo prometno varnost pešcev s področja infrastrukture in vozil. Da bi bilo prometnih nesreč čim manj, moramo poskrbeti sami, pomagajo pa tudi izobraževanja, delavnice in preventivne akcije.
Ključne besede: prometna varnost pešcev, prometne nesreče, napredni sistemi v vozilih, infrastruktura za varnost pešcev
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 997; Prenosov: 224
Celotno besedilo (2,54 MB) |
