1. Varnost na prehodih za pešce na začetkih naselijNastja Belak, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava varnost pešcev na prehodih za pešce na začetkih naselij. V teoretičnem delu so povzeti pravilniki in zakoni, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju infrastrukture za pešce. Predstavljeni so tudi vsi dejavniki, ki vplivajo na obnašanje ljudi v prometu, in kaj vse vpliva na nastanek prometnih nesreč z udeležbo pešcev. Na podlagi števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjih letih v Sloveniji, je izvedena analiza varnosti pešcev. Podani so predlogi ukrepov, s katerimi se lahko izboljša varnost na prehodih za pešce, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini. V zaključnem delu je na realnih primerih implementirana problematika varnosti prehodov za pešce na začetkih naselij, kjer so bile izmerjene hitrosti vozil in ocenjena stanja prehodov za pešce. Na podlagi izmerjenih podatkov in ocenitvi ostalih dejavnikov so podani primeri ureditve takšnih prehodov za pešce.
Ključne besede: prehodi za pešce, varnost, prometne nesreče, hitrosti, ukrepi
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 127; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (3,24 MB) |
2. Učinek preventivnega programaGregor Bratina, 2020, magistrsko delo/naloga Opis: Raziskava v sklopu magistrskega dela je bila namenjena preučevanju učinka preventivnega programa »Še vedno vozim, vendar ne hodim«, ki ga izvaja VOZIM, Zavod za inovativno izobraževanje na področju prometne varnosti. Ciljna skupina so bili dijaki srednjih šol, ki so na začetku svoje vozniške poti. V sodelovanju z zavodom VOZIM smo osnovali anketni vprašalnik. Nato smo se odpravili na srednje šole, kjer smo izvedli anketiranje tik pred in takoj po koncu preventivnega programa. Tako smo preverjali stališča mladih o prometni varnosti pred izvedbo in jih primerjali s stališči po izvedbi preventivnega programa. Na ta način smo izmerili učinek samega programa. Med drugim smo želeli ugotoviti, katere spremembe bi lahko uvedli, da bi se učinkovitost programa še izboljšala in kateri načini podajanja informacij so imeli največji učinek na poslušalce. V času raziskave smo bili soočeni z nekaj omejitvami, ki so vplivale na rezultate. Predvsem je bil to čas izvajanja programa, čas, ki smo ga imeli na razpolago za preverjanje učinka, in nepripravljenost dijakov za reševanje anket. Glede na rezultate lahko le deloma potrdimo učinkovitost preventivnega programa. Rezultati so razkrili, da ima program potencial in pozitivne učinke na poslušalce, vendar pa zaradi že naštetih omejitev tega ne moremo z gotovostjo potrditi. V rezultatih je namreč prihajalo do precejšnjih odstopanj. Kljub temu pa je vzpodbudno, da je raziskava pokazala pozitivne smernice tovrstnega programa.
Ključne besede: prometna varnost, preventivni program, prometne nesreče, mladi vozniki, učinek
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,94 MB) |
3. Brezpilotni zrakoplovi slovenske policije pri ogledih krajev prometnih nesrečPika Mihelič, 2020, diplomsko delo Opis: Na slovenskih cestah se vsakodnevno srečujemo s prometnimi nezgodami, ki pogosto ovirajo promet, v najslabšem primeru pa zaradi postopka ogleda in ugotavljanja dejstev povzročajo dolge zastoje. Po mnenju strokovnjakov se lahko oglede izvede kakovostnejše in hitrejše z uporabo tehnoloških rešitev. Slovenska policija pri svojem delu že uporablja laserske skenerje za dokumentiranje kompleksnejših prometnih nesreč, temu komplementarna tehnologija pa je uporaba brezpilotnih zrakoplovov. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni klasični postopki ogleda kraja prometne nesreče in načini integracije brezpilotnih zrakoplovov v delovanje slovenske policije. S preučevanjem prednosti in slabosti obeh omenjenih tehnologij ter njuno primerjavo smo ugotovili, da se obe napravi uporabljata kot dodatna aktivnost poleg izvajanja klasičnih meritev na kraju in sta namenjeni predvsem prostorskemu umeščanju dogajanja in ne nadomeščanju zavarovanja ter dokumentiranja posameznih sledi. Prav tako smo poudarili možnosti skupne uporabe, predvsem kot rešitve za zagotavljanje natančnejših ogledov. V sodelovanju s slovensko policijo je bila izvedena simulacija prometne nesreče. Njen namen je bil opredelitev najprimernejšega načina preleta kraja, orisati postopke izdelave tridimenzionalnega modela v programu 3Dsurvey ter identificirati druge načine uporabe pridobljenih podatkov. Raziskava je pokazala, da je kombiniran način preleta kraja prometne nesreče najprimernejši za izdelavo tridimenzionalnega modela kraja. Na podlagi modela je bila izdelana računalniška skica, ki smo jo v nadaljevanju primerjali s klasično. S primerjavo razdalj izmerjenih z merskim trakom in tistih pridobljenih v računalniški skici so bili nanizani dejavniki, ki vplivajo na pojav odstopanj. Na koncu ponudimo nekaj priporočil za učinkovitejše delo z brezpilotnimi zrakoplovi, hkrati ugotovitve diplomske naloge odpirajo nova vprašanja in spodbujajo k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, prometna nesreča, skica, tridimenzionalni model kraja prometne nesreče
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 319; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,17 MB) |
4. Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkoholaTjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 354; Prenosov: 50
Celotno besedilo (3,43 MB) |
5. Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v SlovenijiNina Horvat, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 403; Prenosov: 132
Celotno besedilo (6,11 MB) |
6. Analiza prometne varnosti pešcevNadja Štumberger, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena prometna varnost pešcev v naseljih v Sloveniji. Namen je analizirati stanje prometne varnosti pešcev od leta 2008 do 2017. Ugotovili smo, da je bil v analiziranem obdobju glavni vzrok za prometne nesreče z udeležbo pešcev v naselju neupoštevanje pravil o prednosti, največ pešcev se je v prometnih nesrečah lažje poškodovalo. Analiza starostnih skupin je pokazala, da so najbolj ogroženi pešci stari 65 in več ter 9–16 let. V desetletnem analiziranem obdobju je v naseljih umrlo 130 pešcev, najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom je bila neprilagojena hitrost. Predstavili smo nekaj rešitev za boljšo prometno varnost pešcev s področja infrastrukture in vozil. Da bi bilo prometnih nesreč čim manj, moramo poskrbeti sami, pomagajo pa tudi izobraževanja, delavnice in preventivne akcije.
Ključne besede: prometna varnost pešcev, prometne nesreče, napredni sistemi v vozilih, infrastruktura za varnost pešcev
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 616; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,54 MB) |
7. Prometno-varnostna analiza cestnega odseka Dravograd-MariborMateja Knežar, 2018, magistrsko delo Opis: Naloga se nanaša na prometno-varnostno analizo glavne ceste G1-1 Dravograd-Maribor. V nalogi ni obravnava celotna dolžina glavne ceste G1-1 Dravograd–Maribor, ampak samo del cestnega odseka, in sicer G1-1 Radlje–Selnica, v dolžini 24,907 km. Začetek le-tega je v začetni stacionaži cestnega odseka G1-1 0243 Radlje–Brezno v občini Radlje ob Dravi, konča pa se pri dolžini 6,211 tekočega km cestnega odseka G1-1 0245 Ruta–Selnica v občini Selnica ob Dravi. Prometno-varnostna analiza je narejena na podlagi podatkov o prometnih nesrečah, ki so se pripetile na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica v obdobju 10 let, tj. med leti 2008–2017. Analiza prometnih nesreč je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so analizirane prometne nesreče, nastale v in izven naselij na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica in po krajših cestnih odsekih G1-1 0243 Radlje–Brezno, G1-1 0244 Brezno–Ruta ter G1-1 0245 Ruta–Selnica, saj le-ti trije krajši cestni odseki sestavljajo cestni odsek G1-1 Radlje–Selnica. V drugem delu analize pa je v krajši obliki podana analiza podatkov prometnih nesreč, ki so se pripetile v naseljih Vas, Brezno in Ožbalt skupaj. Na podlagi podatkov o (stacionažah in posledicah) prometnih nesrečah je uporabljena metoda za določanje nevarnih cestnih odsekov. Le-ta upošteva tri prometno-varnostne kriterije, na osnovi katerih so določeni nevarni cestni pododseki v in izven naselij, ki se zaradi različnih omejitev hitrosti v metodi določajo ločeno. Pregled varnosti v cestnem prometu (RSI) smo izvedli na območju dveh nevarnih cestnih pododsekov izven naselja, ki sta locirana na cestnem odseku G1-1 0243 Radlje–Brezno in na cestnem odseku G1-1 0245 Ruta–Selnica, ter na enem nevarnem cestnem pododseku v naselju Brezno. Na podlagi RSI so podani morebitni ukrepi z namenom izboljšanja prometne varnosti na nevarnih cestnih pododsekih.
Ključne besede: prometno-varnostna analiza, glavna cesta, prometne nesreče, cestni odsek, nevarni pododseki, pregled varnosti v cestnem prometu – road safety inspecton (RSI)
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 698; Prenosov: 80
Celotno besedilo (4,70 MB) |
8. |
9. Analiza prometnih nesreč v občini Laško za obdobje 2011-2015Roman Gračnar, 2017, diplomsko delo Opis: Pričujoče diplomsko delo je usmerjeno v analizo prometnih nesreč na območju občine Laško v obdobju 2011–2015. V prvem, teoretičnem delu diplomskega dela so predstavljeni pojmi prometne varnosti ter dejavniki, ki vplivajo nanjo. V nadaljevanju je izpostavljeno stanje prometne varnosti v Evropski uniji in prometne varnosti v Republiki Sloveniji. V drugem, empiričnem delu so prikazani analizirani statistični podatki prometnih nesreč, ki so se zgodile na območju občine Laško v obravnavanem obdobju (2011–2015), z izpostavitvijo pomembnih dejavnikov ter z interpretacijo podatkov.
Pridobljene statistične podatke prometnih nesreč za območje Policijske postaje Laško smo primerjali s statističnimi podatki preostali Policijskih postaj Slovenije, saj smo želeli pridobiti delež prometnih nesreč na območju, ki ga zajema Policijska postaja Laško. V zaključku so predstavljeni predlogi za izboljšanje prometne varnosti na območju občine Laško.
Ključne besede: prometne nesreče, dejavniki tveganja v prometu, prometna varnost
Objavljeno: 03.10.2017; Ogledov: 602; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,77 MB) |
10. ANALIZA VPLIVA VREMENSKIH POGOJEV VOZNIKOV ENOSLEDNIH MOTORNIH VOZILBoštjan Čas, 2016, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga analizira prometne nesreče enoslednih motornih vozil na področju Slovenije v obdobju od leta 2003 do leta 2015.
Z raziskavo vpliva vremena želimo ugotoviti, kako vreme vpliva na varnost voznikov enoslednih motornih vozil in ali vreme predstavlja glavni ali zgolj posredni vzrok za nastanek prometnih nesreč.
Na varnost vožnje enoslednih motornih vozil ne vpliva samo vreme, ampak tudi stanje površine vozišča, tehnična brezhibnost, predvsem pa obnašanje voznika.
Večina nesreč se je zgodila v optimalnih razmerah in pri optimalnem stanju površja vozišča.
Zaradi poslabšanja vremena, se zgodi več prometnih nesreč, kot zaradi poslabšanja razmer stanja površine vozišča.
Ključne besede: varnost, vreme, prometne nesreče, enosledna motorna vozila.
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1189; Prenosov: 82
Celotno besedilo (2,37 MB) |
