| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 122
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
E-Skiroji v cestnem prometu
Aleksija Rainer, 2021, diplomsko delo

Opis: Električni skiroji, znani kot e-skiroji, so postali eden izmed bolj zaželenih izdelkov na trgu. So lahki, udobni, enostavni za uporabo in idealni za hitro vožnjo po prometnih urbanih področjih. So okolju prijazni in pomagajo pri odpravljanju zastojev v mestnih središčih ter pri pomanjkanju parkirnih mest. Kljub veliko prednostim prinašajo tudi nekatere slabosti in nevarnosti. Ker jih drugi udeleženci v prometu težje zaznajo, lahko hitro privede do prometne nesreče in nastanka poškodb. V diplomski nalogi smo opisali električne skiroje, njihove tehnične karakteristike (e-skiroja Xiaomi Pro 2), prednosti, slabosti in nevarnosti e-skirojev v prometu, zakonodajo ter zavarovanje mikro mobilnosti, pod katero spadajo tudi električni skiroji. Prikazali smo tudi statistične podatke nesreč z e-skiroji v Sloveniji za leto 2019, 2020 in 2021 (januar–junij), podatke ankete neuporabnikov in uporabnikov e-skirojev ter analizo vožnje z e-skirojem Xiaomi M365 Pro. Ugotovili smo, da ni veliko prometnih nesreč z e-skiroji, ponavadi gre za prometne nesreče z bočnim trčenjem pri neupoštevanju pravil o prednosti, z lažjimi poškodbami. Podatki anket kažejo, da vozniki e-skirojev upoštevajo navodila in zakone. Anketirancem se e-skiro ne zdi nevaren, prometnih nesreč in konfliktov skoraj ni, povprečna vožnja je 15 minut, glavni razlog uporabe e-skiroja je izogib gneči in prihranek s časom.
Ključne besede: električni skiro, cestni promet, varnost v cestnem prometu, prometne nesreče, anketiranje
Objavljeno: 14.09.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,23 MB)

2.
Policijska pooblastila in tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu za znižanje števila prometnih nesreč
Tomaž Lenič, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je predstavljeno z vidika odkrivanja cestno-prometnih prekrškov, ki so najpogostejši razlogi za povzročitev prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Predstavlja policijska pooblastila in pravno podlago, ki je policistom na razpolago, ter tehnična sredstva, ki jih policisti potrebujejo pri nadzoru cestnega prometa. Predstavili smo tri najpogostejše vzroke, ki imajo za posledico prometne nesreče s telesnimi poškodbami. Kot primarni vzrok smo predstavili hitrost in kot sekundarni vzrok vožnjo pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Predstavili smo tehnična sredstva za meritve v cestnem prometu in postopke pri ugotovitvi kršitve. Za primerjavo smo postopke, pooblastila in tehnična sredstva slovenske policije primerjali s policijami drugih evropskih držav. Z raziskavami smo v zaključnem delu ugotovili, da so tehnična sredstva slovenske policije primerljiva s policijami drugih evropskih držav in da slovenska policija po potrebi spremlja inovacije ter nadgrajuje tehnična sredstva. Prav tako smo ugotovili, da se slovenska policija uspešno spoprijema z izboljšanjem prometne varnosti na področju prometnih nesreč, saj se je število prometnih nesreč s smrtnim izidom med letoma 2010 in 2019 znižalo za 36 ter število prometnih nesreč s telesnimi poškodbami v istem času za 1.604. K temu so pripomogle preventivne in represivne akcije na področju varnosti cestnega prometa, ki jih policija dosledno izvaja. Policija bi še izboljšala uspešnost pri ugotavljanju cestno-prometnih prekrškov z uveljavitvijo sekcijskega merjenja hitrosti in sistema avtomatiziranega preverjanja registrskih tablic oziroma z optično prepoznavo registrskih tablic. Ta dva sistema bi bistveno pripomogla k še bolj učinkoviti in usmerjeni prepoznavi najhujših kršiteljev cestno-prometnih predpisov, vendar smo v diplomskem delu ugotovili, da pri uporabi omenjenih sistemov obstajajo omejitve, saj morajo biti skladni z ustavno sodno prakso.
Ključne besede: diplomske naloge, tehnična sredstva, hitrost, alkohol, prepovedane droge, prometne nesreče
Objavljeno: 18.06.2021; Ogledov: 118; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (2,26 MB)

3.
Prometna varnost avtonomnih vozil
Aljaž Lipar, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Po vsem svetu v cestnem prometu vsako leto za posledicami prometnih nesreč umre več kot milijon ljudi, med 20 in 50 milijonov pa jih utrpi telesne poškodbe. Njihov glavni vzrok je človeški faktor. Ugotovljeno je bilo, da kar 94 % vseh prometnih nesreč povzroči človek. Avtonomna vozila, to so vozila, ki lahko delno ali v celoti prevzamejo dinamično vožnjo, so zasnovana z namenom, da bi odpravljala napake voznikov in posledično zmanjšala število prometnih nesreč in njihovih žrtev. V diplomski nalogi smo predstavili zgodovino avtonomnih vozil, opredelili avtonomne stopnje in predstavili njihovo delovanje. V raziskovalnem delu naloge smo opisali obstoječe stanje varnosti cestnega prometa, zakonodajo na področju avtonomnih vozil in prikazali statistično analizo dosedanjih prometnih nesreč, ki so se zgodile z avtonomnimi vozili. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili reprezentativni vzorec ljudi in z analizo njihovih odgovorov prikazali javno mnenje o varnosti avtonomnih vozil. Prišli smo do ugotovitve, da je za večino prometnih nesreč z avtonomnimi vozili odgovoren človek in da imajo anketiranci v večini pozitivno mnenje o varnosti avtonomnih vozil.
Ključne besede: avtonomna vozila, avtonomna tehnologija, prometne nesreče, varnost, javno mnenje
Objavljeno: 21.04.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

4.
Varnost na prehodih za pešce na začetkih naselij
Nastja Belak, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava varnost pešcev na prehodih za pešce na začetkih naselij. V teoretičnem delu so povzeti pravilniki in zakoni, ki jih je potrebno upoštevati pri projektiranju infrastrukture za pešce. Predstavljeni so tudi vsi dejavniki, ki vplivajo na obnašanje ljudi v prometu, in kaj vse vpliva na nastanek prometnih nesreč z udeležbo pešcev. Na podlagi števila prometnih nesreč z udeležbo pešcev v zadnjih letih v Sloveniji, je izvedena analiza varnosti pešcev. Podani so predlogi ukrepov, s katerimi se lahko izboljša varnost na prehodih za pešce, ki se uporabljajo v Sloveniji in tujini. V zaključnem delu je na realnih primerih implementirana problematika varnosti prehodov za pešce na začetkih naselij, kjer so bile izmerjene hitrosti vozil in ocenjena stanja prehodov za pešce. Na podlagi izmerjenih podatkov in ocenitvi ostalih dejavnikov so podani primeri ureditve takšnih prehodov za pešce.
Ključne besede: prehodi za pešce, varnost, prometne nesreče, hitrosti, ukrepi
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 242; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

5.
Učinek preventivnega programa
Gregor Bratina, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava v sklopu magistrskega dela je bila namenjena preučevanju učinka preventivnega programa »Še vedno vozim, vendar ne hodim«, ki ga izvaja VOZIM, Zavod za inovativno izobraževanje na področju prometne varnosti. Ciljna skupina so bili dijaki srednjih šol, ki so na začetku svoje vozniške poti. V sodelovanju z zavodom VOZIM smo osnovali anketni vprašalnik. Nato smo se odpravili na srednje šole, kjer smo izvedli anketiranje tik pred in takoj po koncu preventivnega programa. Tako smo preverjali stališča mladih o prometni varnosti pred izvedbo in jih primerjali s stališči po izvedbi preventivnega programa. Na ta način smo izmerili učinek samega programa. Med drugim smo želeli ugotoviti, katere spremembe bi lahko uvedli, da bi se učinkovitost programa še izboljšala in kateri načini podajanja informacij so imeli največji učinek na poslušalce. V času raziskave smo bili soočeni z nekaj omejitvami, ki so vplivale na rezultate. Predvsem je bil to čas izvajanja programa, čas, ki smo ga imeli na razpolago za preverjanje učinka, in nepripravljenost dijakov za reševanje anket. Glede na rezultate lahko le deloma potrdimo učinkovitost preventivnega programa. Rezultati so razkrili, da ima program potencial in pozitivne učinke na poslušalce, vendar pa zaradi že naštetih omejitev tega ne moremo z gotovostjo potrditi. V rezultatih je namreč prihajalo do precejšnjih odstopanj. Kljub temu pa je vzpodbudno, da je raziskava pokazala pozitivne smernice tovrstnega programa.
Ključne besede: prometna varnost, preventivni program, prometne nesreče, mladi vozniki, učinek
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 328; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

6.
Brezpilotni zrakoplovi slovenske policije pri ogledih krajev prometnih nesreč
Pika Mihelič, 2020, diplomsko delo

Opis: Na slovenskih cestah se vsakodnevno srečujemo s prometnimi nezgodami, ki pogosto ovirajo promet, v najslabšem primeru pa zaradi postopka ogleda in ugotavljanja dejstev povzročajo dolge zastoje. Po mnenju strokovnjakov se lahko oglede izvede kakovostnejše in hitrejše z uporabo tehnoloških rešitev. Slovenska policija pri svojem delu že uporablja laserske skenerje za dokumentiranje kompleksnejših prometnih nesreč, temu komplementarna tehnologija pa je uporaba brezpilotnih zrakoplovov. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni klasični postopki ogleda kraja prometne nesreče in načini integracije brezpilotnih zrakoplovov v delovanje slovenske policije. S preučevanjem prednosti in slabosti obeh omenjenih tehnologij ter njuno primerjavo smo ugotovili, da se obe napravi uporabljata kot dodatna aktivnost poleg izvajanja klasičnih meritev na kraju in sta namenjeni predvsem prostorskemu umeščanju dogajanja in ne nadomeščanju zavarovanja ter dokumentiranja posameznih sledi. Prav tako smo poudarili možnosti skupne uporabe, predvsem kot rešitve za zagotavljanje natančnejših ogledov. V sodelovanju s slovensko policijo je bila izvedena simulacija prometne nesreče. Njen namen je bil opredelitev najprimernejšega načina preleta kraja, orisati postopke izdelave tridimenzionalnega modela v programu 3Dsurvey ter identificirati druge načine uporabe pridobljenih podatkov. Raziskava je pokazala, da je kombiniran način preleta kraja prometne nesreče najprimernejši za izdelavo tridimenzionalnega modela kraja. Na podlagi modela je bila izdelana računalniška skica, ki smo jo v nadaljevanju primerjali s klasično. S primerjavo razdalj izmerjenih z merskim trakom in tistih pridobljenih v računalniški skici so bili nanizani dejavniki, ki vplivajo na pojav odstopanj. Na koncu ponudimo nekaj priporočil za učinkovitejše delo z brezpilotnimi zrakoplovi, hkrati ugotovitve diplomske naloge odpirajo nova vprašanja in spodbujajo k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, prometna nesreča, skica, tridimenzionalni model kraja prometne nesreče
Objavljeno: 07.07.2020; Ogledov: 427; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,17 MB)

7.
Prostorski vzorec prometnih nesreč zaradi vpilva alkohola
Tjaša Koštomaj, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo daje vpogled v stanje prometnih nesreč zaradi vpliva alkohola v Sloveniji v obdobju 2007–2017. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so pereči problem družbe in navsezadnje tudi države same, saj so stroški, ki so povezani s pitjem alkohola in prometnimi nesrečami, visoki. Prometne nesreče zaradi alkoholiziranosti so se v primerjavi s prejšnjimi desetletji zmanjšale, a kljub temu število teh še vedno ostaja visoko. V raziskavi smo uporabili geografske informacijske sisteme ter z javno dostopnimi podatki o prometnih nesrečah naredili prostorsko statistične analize, z namenom, da bi ugotovili v katerih slovenskih občinah je gostota prometnih nesreč zaradi alkoholiziranosti največja. Rezultate, ki smo jih dobili, smo povezali s socio-ekonomskimi kazalci posameznih občin, kot so število prebivalcev, izobrazba prebivalcev, indeks staranja prebivalcev, število registriranih vozil ter koeficient razvitosti občine. Ugotovili smo, da med njimi in prometnimi nesrečami zaradi alkoholiziranosti obstaja povezava.
Ključne besede: Prometne nesreče, alkohol, prostorski vzorec, socio-ekonomski kazalci.
Objavljeno: 22.10.2019; Ogledov: 509; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

8.
Modeliranje prostorskega vzorca vremensko pogojenih cestnoprometnih nesreč v Sloveniji
Nina Horvat, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil preučiti trende in prostorski vzorec prometnih nesreč, ki so se v obdobju 2006–2017 končale s smrtjo ali hudo telesno poškodbo, v vseh slovenskih občinah in po posameznih vremenskih situacijah (dež, megla, veter, sneg, toča, jasno in oblačno vreme). Naši cilji so bili predstaviti prometne nesreče na splošno, pregledati trende prometnih nesreč na svetovni, evropski in državni ravni, predstaviti vpliv vremena na prometne nesreče, preučiti metode za proučevanje prostorskih vzorcev prometnih nesreč ter analizirati prostorski vzorec izbranih prometnih nesreč. Podatke o prometnih nesrečah smo pridobili na spletni strani Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa in na Statističnem uradu Republike Slovenije, obdelovali smo jih s pomočjo programov Excel, ArcGIS 10.5 in R. Za vsako omenjeno vremensko situacijo smo izdelali prostorski vzorec, trend in standardizirano stopnjo prometnih nesreč. Izbrali smo spremenljivke, ki značilno vplivajo na število prometnih nesreč. Le-te smo v nadaljevanju transformirali s faktorsko analizo, da smo zagotovili pogoje uporabe linearnih modelov (nekoreliranost prediktorskih spremenljivk). Odvisne in neodvisne spremenljivke smo vstavili v model GWR, za katerega pa se je izkazalo, da ni dober napovedovalec števila prometnih nesreč, ko gre za posamezno vremensko situacijo. Posledično smo uporabili še metodo gradnje odločitvenega drevesa (ang. decision tree model). Sestavili smo algoritme, ki z zadovoljivo točnostjo napovedujejo število prometnih nesreč v posamezni občini glede na obravnavano vremensko situacijo. Kakovost modelov odločitvenega drevesa smo izmerili s pomočjo kazalcev: pojasnjen odklon (ang. explained deviance), MAE (ang. mean absolute error), RMSE (ang. ruth mean square error) in Moranov indeks avtokorelacije (ang. Moran's Index). Rezultati naloge imajo aplikativen pomen za snovalce strategije prometne varnosti na nacionalnem nivoju.
Ključne besede: prometne nesreče, prostorski vzorec, vremenske okoliščine, geografsko obtežena regresija, odločitveno drevo
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 546; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (6,11 MB)

9.
Analiza prometne varnosti pešcev
Nadja Štumberger, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena prometna varnost pešcev v naseljih v Sloveniji. Namen je analizirati stanje prometne varnosti pešcev od leta 2008 do 2017. Ugotovili smo, da je bil v analiziranem obdobju glavni vzrok za prometne nesreče z udeležbo pešcev v naselju neupoštevanje pravil o prednosti, največ pešcev se je v prometnih nesrečah lažje poškodovalo. Analiza starostnih skupin je pokazala, da so najbolj ogroženi pešci stari 65 in več ter 9–16 let. V desetletnem analiziranem obdobju je v naseljih umrlo 130 pešcev, najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom je bila neprilagojena hitrost. Predstavili smo nekaj rešitev za boljšo prometno varnost pešcev s področja infrastrukture in vozil. Da bi bilo prometnih nesreč čim manj, moramo poskrbeti sami, pomagajo pa tudi izobraževanja, delavnice in preventivne akcije.
Ključne besede: prometna varnost pešcev, prometne nesreče, napredni sistemi v vozilih, infrastruktura za varnost pešcev
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 742; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

10.
Prometno-varnostna analiza cestnega odseka Dravograd-Maribor
Mateja Knežar, 2018, magistrsko delo

Opis: Naloga se nanaša na prometno-varnostno analizo glavne ceste G1-1 Dravograd-Maribor. V nalogi ni obravnava celotna dolžina glavne ceste G1-1 Dravograd–Maribor, ampak samo del cestnega odseka, in sicer G1-1 Radlje–Selnica, v dolžini 24,907 km. Začetek le-tega je v začetni stacionaži cestnega odseka G1-1 0243 Radlje–Brezno v občini Radlje ob Dravi, konča pa se pri dolžini 6,211 tekočega km cestnega odseka G1-1 0245 Ruta–Selnica v občini Selnica ob Dravi. Prometno-varnostna analiza je narejena na podlagi podatkov o prometnih nesrečah, ki so se pripetile na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica v obdobju 10 let, tj. med leti 2008–2017. Analiza prometnih nesreč je sestavljena iz dveh delov. V prvem delu so analizirane prometne nesreče, nastale v in izven naselij na cestnem odseku G1-1 Radlje–Selnica in po krajših cestnih odsekih G1-1 0243 Radlje–Brezno, G1-1 0244 Brezno–Ruta ter G1-1 0245 Ruta–Selnica, saj le-ti trije krajši cestni odseki sestavljajo cestni odsek G1-1 Radlje–Selnica. V drugem delu analize pa je v krajši obliki podana analiza podatkov prometnih nesreč, ki so se pripetile v naseljih Vas, Brezno in Ožbalt skupaj. Na podlagi podatkov o (stacionažah in posledicah) prometnih nesrečah je uporabljena metoda za določanje nevarnih cestnih odsekov. Le-ta upošteva tri prometno-varnostne kriterije, na osnovi katerih so določeni nevarni cestni pododseki v in izven naselij, ki se zaradi različnih omejitev hitrosti v metodi določajo ločeno. Pregled varnosti v cestnem prometu (RSI) smo izvedli na območju dveh nevarnih cestnih pododsekov izven naselja, ki sta locirana na cestnem odseku G1-1 0243 Radlje–Brezno in na cestnem odseku G1-1 0245 Ruta–Selnica, ter na enem nevarnem cestnem pododseku v naselju Brezno. Na podlagi RSI so podani morebitni ukrepi z namenom izboljšanja prometne varnosti na nevarnih cestnih pododsekih.
Ključne besede: prometno-varnostna analiza, glavna cesta, prometne nesreče, cestni odsek, nevarni pododseki, pregled varnosti v cestnem prometu – road safety inspecton (RSI)
Objavljeno: 06.07.2018; Ogledov: 840; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (4,70 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici