| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


61 - 70 / 200
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
VPLIV PROMETNE PSIHOLOGIJE NA VARNOST V CESTNEM PROMETU
Bojan Hraščanec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga proučuje pomen prometne psihologije na varnost v cestnem prometu. Osnova prometne psihologije je model človek — vozilo — okolje. Preučevani so bili odnosi med udeleženci v prometu, prometno etiko in vedenje mladih ter starejših v prometu. Opisani so dejavniki prometnih nezgod, ki jih delimo na neposredne (zaznavanje, vid, pozornost, sluh, znanje, spretnost, navade) in posredni (alkohol, nikotin, mobilna telefonija, utrujenost). Na vedenje posameznika in medsebojne odnose udeležencev v prometu pomembno vplivajo družba, izobrazba in prometna vzgoja, saj se vsak posameznik z izobrazbo in vzgojo izpopolnjuje in dosega zastavljene cilje, preko katerih se odraža v vedenju in prometu.
Ključne besede: promet, psihologija, prometna psihologija, varnost, cestni promet
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 3052; Prenosov: 529
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

62.
Nova metodologija homologacije motornih vozil in njen vpliv na varnost v cestnem prometu
Miran Roškar, 2009, magistrsko delo

Opis: V prometu - na javnih cestah in površinah, je dovoljena uporaba motornih vozil, ki so uradno registrirana. Pogoji za registracijo vozila po veljavni zakonodaji so: vozilo mora biti zavarovano, sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, vozilo mora biti tehnično brezhibno in mora imeti izdano ''Potrdilo o skladnosti vozila'', predhodno imenovano ''Izjava o ustreznosti vozila''. Torej, za vozilo mora biti izveden homologacijski postopek. Ta zagotavlja skladnost vozila z vsemi tehničnimi, tehnološkimi, varnostnimi in ekološkimi predpisi. V predloženem delu je predstavljena potrebna zakonodaja za izvedbo homologiranja vozil. Opisana sta dva osnovna postopka, ki se izvedeta pri homologaciji vozila: "Postopek identifikacije vozila" in "Postopek posamične odobritve vozila". Oba postopka hkrati zagotavljata kontrolo izvora motornih in priklopnih vozil vseh kategorij, pri uvozu novih in rabljenih z evropskega ali neevropskega tržišča in istovetnost vozila s priloženo dokumentacijo. Izveden postopek zagotavlja preveritev skladnosti vozila po vseh EU direktivah in pravilnikih. S tem sta zagotovljeni in preverjeni aktivna in pasivna varnost motornega vozila, še posebej, kadar gre za postopke večstopenjske homologacije dodelanih in predelanih vozil. Izvedena je raziskava homologacijskih postopkov v tujini in prikazani so statistični podatki homologiranih (varnih) vozil v Sloveniji za leto 2008. Predstavljeni so rezultati predlaganega modela izvedbe homologacijskih postopkov in nakazane rešitve za racionalizacijo, poenostavitev in povečanje učinkovitosti tega postopka. S tem bi dosegli prijaznejši postopek uporabnikom-voznikom vozil in povečali vpliv na stopnjo prometne varnosti.
Ključne besede: motorno vozilo, homologacija vozila, prometna varnost
Objavljeno: 21.12.2009; Ogledov: 4109; Prenosov: 563
.pdf Celotno besedilo (6,14 MB)

63.
PREGLEDNOST NIVOJSKIH KRIŽIŠČ V URBANEM OKOLJU
Petar Dimitrov, 2010, diplomsko delo

Opis: Predmet diplomskega dela je preglednost nivojskih križišč v urbanem okolju. Nezadostna preglednost v nivojskih križiščih je eden izmed vzrokov za nastanek konfliktov med udeleženci v cestnem prometu, posledično pa predstavlja tudi vzrok za nastanek prometnih nesreč. V diplomskem delu je podan pregled domače in tuje regulative, ki ureja področje zagotavljanja preglednosti v križiščih. Podrobneje so opisani različni načini določanja preglednosti v različnih tipih nivojskih križišč. Na osnovi prikazanih teoretičnih postopkov določanja preglednosti je na podanem vzorcu križišč v mestu Maribor prikazano določanje preglednosti v križiščih, ugotovljene pomanjkljivosti ter podani predlogi za izboljšanje obstoječega stanja.
Ključne besede: prometna varnost, nivojska križišča, preglednost
Objavljeno: 14.01.2010; Ogledov: 2424; Prenosov: 545
.pdf Celotno besedilo (6,71 MB)

64.
65.
66.
67.
68.
REŠEVANJE CESTNO PROMETNIH PROBLEMOV NA NIVOJU OBČINE
Helena Belšak, 2010, diplomsko delo

Opis: Skozi zgodovino pa vse do danes se je razvoj cestnega omrežja dokaj spremenil. Diplomska naloga obravnava kako se občina spopada s reševanjem cestno prometnih problemov. V začetku diplomske naloge je predstavljena zgodovina prometa ter današnja okoljska, urbanistična ter prometna zakonodaja. Vsebina temelji na zakonodaji, ki jo občina uporablja pri reševanju prometnih problemov ter na predstavitvi problemov na katere občina naleti pri gradnji oz. obnovi cest. Navedene so tudi rešitve ob vsakem predstavljenem problemu. Za lažjo predstavitev prometnih problemov je v diplomski nalogi predstavljena Občina Cirkulane. Prikazano je kako na cestno prometnem področju gospodari majhna občina z majhnim številom zaposlenih in z nizkim občinskim proračunom. Obravnavani so tudi načini odločanja in planiranja ter organiziranost občinskih služb za reševanje cestno prometnih problemov. Za lažje razumevanje problematike je prikazana primerjava delovanja med manjšo in večjo občino. Primerjava temelji na kadrovski zasedenosti, cestno prometnih občinskih predpisih, deležu proračunskih sredstev namenjenih cestnemu gospodarstvu in prometu glede na skupen občinski proračun, dolžini občinskih cest ter organiziranosti komunalnih občinskih služb za izvrševanje delovnih nalog v občini. Na koncu diplomske naloge je opisan občinski prostorski akt, ki se imenuje Strategija prostorskega razvoja občine. V njem so predstavljene pomembne vsebine s področja prometa ter prometne infrastrukture. Opisana je prometna ter komunalna infrastruktura.
Ključne besede: občinske ceste, prometna infrastruktura in varnost, cestno gospodarstvo, organiziranost občinskih služb, strategija prostorskega razvoja
Objavljeno: 08.03.2010; Ogledov: 2803; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (3,39 MB)

69.
IZBOLJŠANJE RAVNI PROMETNE VARNOSTI VOZNIKOV KOLES Z MOTORJEM IN MOTORNIH KOLES
Boštjan Slana, 2010, diplomsko delo

Opis: V zadnjih letih je na slovenskih avto- in hitrih cestah v promet vključenih vedno več enoslednih motornih vozil, predvsem motornih koles. S povečanjem števila motornih koles na naših cestah imajo vozniki teh vozil vedno večjo vlogo v cestnem prometu ter velik vpliv na prometno varnost. Prometno varnost motoristov v letu 2009 lahko v primerjavi z letom 2008 ocenimo kot uspešno. Vzrok je morda tudi zadnja sprememba Zakona o varnosti cestnega prometa v aprilu 2008. Kljub zmanjšanju števila prometnih nesreč in posledic, v katerih so bili udeleženi vozniki enoslednih motornih vozil, se delež poškodovanih in delež udeleženih voznikov nista spremenila, zmanjšal se je le delež umrlih voznikov. Pričujoča diplomska naloga obsega zraven statistike prometnih nesreč z udeležbo voznikov enoslednih motornih vozil in prodaje motornih koles še poglavja, ki so pomembna za vožnjo motornega kolesa, vključno s pripravo in opremo pred samo vožnjo. Z namenom, da bi se okrepil občutek odgovornosti do udeležencev v prometu in izboljšalo ravnanje motoristov, je obravnavan psihološki vidik obnašanja v prometu, ki zajem atudi prometno kulturo voznikov. Predstavljeni so nekateri pristopi ter nove tehnične in tehnološke rešitve na področju zagotavljanja večje varnosti voznikov enoslednih motornih vozil s stališča voznika, vozila in okolja (ceste). V zaključku je podanih še nekaj predlogov in ukrepov za dvig ravni prometne varnosti voznikov enoslednih motornih vozil s področja vseh treh glavnih dejavnikov prometne varnosti.
Ključne besede: prometna varnost, vozniki enoslednih vozil, motoristi, mopedisti
Objavljeno: 10.05.2010; Ogledov: 2638; Prenosov: 486
.pdf Celotno besedilo (8,35 MB)

70.
Določanje krivulje eksternih stroškov prometne (ne)varnosti kot element strateškega načrtovanja prometnic
Gabrijel Sternad, 2010, magistrsko delo

Opis: Sodobna družba se poleg pozitivnih vse bolj zaveda tudi negativnih učinkov cestnega prometa, ki se kažejo v različnih oblikah. Ena izmed njih so prometne nesreče in njihove posledice, ki se lahko ponazorijo tudi v obliki stroškov, ki pri tem nastanejo. Prometni načrtovalci pri iskanju teoretičnega (pa tudi praktičnega) optimuma kapacitet prometnega omrežja po sodobnih, trajnostnih principih, namreč niso več »zavezani« upoštevati samo pretočnosti (kar praktično pomeni povečevati kapacitete cest, križišč, parkirnih površin), temveč iskati splošni optimum. Upoštevati morajo eksterne stroške prometa, ti pa so se zaradi spremenjenih vrednostnih sistemov (povečanje vrednosti človekovega zdravja in življenja) z vidika njihove strukture bistveno spremenili. Magistrska naloga obravnava problem eksternih stroškov prometnih nesreč z vidika njihove odvisnosti od prometne obremenitve cestnega odseka. Tako je v okviru naloge izvedena raziskava o odvisnosti dejanske (izmerjene) prometne varnosti od prometne obremenitve (gostote prometnega toka) ob upoštevanju uveljavljene metodologije za določanje eksternih stroškov prometnih nesreč. Raziskava je izvedena na treh cestnih odsekih državnih cest v Sloveniji, njeni rezultati pa so pomembni z vidika strateškega prometnega planiranja in tudi raziskovanja tega področja v prihodnje.
Ključne besede: promet, cestni promet, eksterni stroški, eksterni stroški prometnih nesreč, prometna varnost, gostota prometnega toka
Objavljeno: 05.07.2010; Ogledov: 2723; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (34,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici