| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 211
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Usposobljenost voznikov izrednih tovorov v podjetju Ploj, d. o. o.
Nejc Krajnc, 2022, diplomsko delo/naloga

Opis: Izredni cestni prevoz tovora je vsak prevoz s transportnimi sredstvi, ki skupaj s tovorom ali brez njega presega z zakonom določene skupne dimenzije, osne obremenitve ali največjo dovoljeno skupno maso. Pri izvajanju takšne vrste prevozov je ključnega pomena usposobljenost voznikov tovornih vozil. Vsi vozniki, ki izvajajo izredni prevoz, morajo obvladati dokumentacijo, ki se navezuje na izredni prevoz. Najpomembnejša so dovoljenja za opravljanje izrednih prevozov, ki jih v Sloveniji izda Ministrstvo za infrastrukturo. Vozniki morajo biti dobro podučeni tudi za pravilno rokovanje z vlečnimi vozili in polpriklopniki, namenjenimi prevozu tovora izrednih dimenzij, prav pa tako morajo biti vešči natovarjanja tovora, postavitve njegovega težišča na najbolj primerno mesto na priklopniku in privezovanje tovora. V praksi med organiziranjem izrednega prevoza opažamo veliko pomanjkljivosti pri usposobljenosti voznikov, ki izvajajo izredni prevoz, zato smo se odločili narediti raziskavo na tem področju. V raziskovalnem delu smo s pomočjo anketiranja in opazovanja z udeležbo analizirali usposobljenost voznikov, ki izvajajo izredne prevoze v podjetju Ploj, d. o. o. Že pri opazovanju z udeležbo smo ugotovili veliko pomanjkljivosti pri odzivih voznikov na težave med izvajanjem izrednega prevoza in nepoznavanje posameznih pravil za varno izvedbo prevoza, obenem pa spoznali velik problem pri ostalih udeležencih v cestnem prometu, ki sploh niso pozorni na izredni prevoz med njegovim izvajanjem in mu ne pripisujejo nobenega pomena. Prav tako smo opazili veliko nepravilnosti pri voznikih pri postavitvi in pritrjevanju tovora na tovorni prostor. Vse to je potrdila tudi anketa, ki nam je prikazala še veliko težav pri poznavanju dovoljenj za izredni prevoz v tujini. Vzrok za to vidimo v tem, da šoferji niso podučeni v poznavanju tujih jezikov, predvsem nemščine in angleščine, ki sta v tem poklicu ključnega pomena.
Ključne besede: izredni cestni prevoz, podjetje Ploj, d. o. o., organizacija izrednih prevozov, dovoljenja za izredni prevoz, prometna varnost, izboljšanje usposobljenosti.
Objavljeno v DKUM: 01.04.2022; Ogledov: 178; Prenosov: 42
.pdf Celotno besedilo (3,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Vizija nič v varnosti prometa : švedska implementacija
Matjaž Vrečič, 2021, diplomsko delo

Opis: Cestni promet povezuje mesta in države z razpletenim cestnim omrežjem. Z razvojem industrije in potrebe po tranzitu so osebni avtomobili postali vse bolj dostopni. Z dostopnostjo se je povečala tudi njihova uporaba. Cestno omrežje je postalo preplavljeno z vozili. Cestnoprometna pravila urejajo prometne režime na najrazličnejše načine. S povečanjem frekvence vozil se je tako povečala tudi možnost za nastanek prometnih nesreč. Prometne nesreče so skozi čas postale eden izmed glavnih krivcev za smrti v sodobnih družbah. S problematiko prometne varnosti so se začele ukvarjati države po vsem svetu na najrazličnejše načine. Ob prelomu tisočletja je Švedska predstavila in v svojo politiko varnosti cestnega prometa implementirala Vizijo nič, do takrat še nepoznan koncept v prometni varnosti. Cilj Vizije nič je kot že ime samo pove; nič smrtnih žrtev v cestnem prometu. Države so skozi čas na različne načine začele povzemati uspešni švedski model prometne varnosti. Vizija nič vključuje najrazličnejše udeležence v cestnem prometu. Vizija nič je cilj, ki je morda nedosegljiv, a je vodilo in usmeritev za zaščito življenja in zdravja posameznikov in družbe. Zgledu drugih je sledila tudi Slovenija. Vizijo nič je sčasoma vpeljala v notranjo politiko cestnega prometa. S samostojnostjo Republike Slovenije, so sledili novi zakoni na področju prometne zakonodaje. Sčasoma je del resolucij o varnosti prometa postala tudi Vizija nič.
Ključne besede: promet, cestni promet, prometna varnost, preventivne dejavnosti, vizija nič, nacionalni program varnosti cestnega prometa, primerjave, Švedska, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2022; Ogledov: 229; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (494,45 KB)

3.
Avtocestna policija kot odziv na sodobna ogrožanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Janez Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili novoustanovljeno avtocestno policijo in razloge za njeno ustanovitev. Opredelili smo strukturo delovanja in naloge posameznih enot in oddelkov Uprave avtocestne policije. Opravljena je bila tudi primerjava s primerljivimi policijami v svetu in Evropski uniji. Predstavljena in obrazložena so bila najpogostejša kazniva dejanja na avtocestnem omrežju, katera smo ločili na cestni del in na dejanja, ki se pojavljajo na avtocestnih počivališčih. Za oba sklopa kaznivih dejanj so bili predstavljeni tudi statistični podatki za zadnja leta, na podlagi navedenega, pa so bili opredeljeni in predstavljeni ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju. Ugotovljeno je bilo, da je model avtocestne policije razširjen tako v Evropi kot drugod po svetu, slovenski model pa je povzet po nizozemskem, ki sodi med najbolj učinkovite sisteme avtocestnih policij. Trenutno avtocestna policija v Sloveniji deluje z omejenimi resursi, saj obratuje samo Uprava avtocestne policije s svojima dvema oddelkoma in Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana, še štiri specializirane enote pa so v nastajanju, s predvidenim odprtjem v letu 2022. Pri predstavitvi in analiziranju kaznivih dejanj smo ugotovili, da gre na cestnem delu v večini primerov za tako imenovana kazniva dejanja tihotapljenja, kjer storilci z vozili prevažajo prepovedano drogo, orožje ali ljudi, velikokrat pa se prevažajo tudi z odtujenimi vozili. Na avtocestnih počivališčih pa z naskokom prevladujejo kazniva dejanja tatvin goriva, kar nekaj pa je tudi goljufij, vlomov v vozila in ostalih kaznivih dejanj. S predstavljenimi ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju menimo, da bo avtocestna policija dosegla zastavljen cilj, ki je varna avtocesta skozi Republiko Slovenijo.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, prometna varnost, kazniva dejanja, izboljšanje varnosti, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 245; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

4.
Vpliv zalednih vod na vzdrževanje cestne infrastrukture - AC odsek Dragotinci : diplomsko delo
Anamarija Poll, 2021, diplomsko delo

Opis: Vsebina diplomskega dela temelji na predstavitvi problema poplavljenih območij na izbranem odseku avtoceste v Dragotincih, možnih rešitev in ukrepov le-teh. Predstavljena je zakonodaja, ki se prepleta z Zakonodajo vod in cestne infrastrukture, na podlagi česar je ugotovljeno, da se zakonodaji v določenih segmentih ne pokrivata in tako problemi poplavljanja cestne infrastrukture z zalednimi vodami niso pravno rešene. Opisane so naprave za odvodnjavanje cestne infrastrukture in posebej predstavljene oblike, ki se najpogosteje uporabljajo na avtocestnih odsekih. Na osnovi ugotovitev s področja zakonodaje iz obravnavane problematike, predstavitve avtocestnega odseka, na katerem prihaja občasno do poplavljanj ter analize literature in raziskav s področja problematike, so podani predlogi rešitev z gradbenega, zakonodajnega in prometnega vidika.
Ključne besede: avtoceste, poplavljanje cest, upravljanje in vzdrževanje cest, odvodnjavanje, prometna varnost.
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 361; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

5.
Vpliv prostoživečih živali na varnost v cestnem prometu : magistrsko delo
Nina Štorgelj, 2021, magistrsko delo

Opis: V današnjem času je ob izboljšani tehnologiji in boljšemu življenjskemu standardu čedalje več avtomobilov oziroma vozil na splošno. Kljub napredni tehnologiji zaznavanja hitrosti, senzorjev za bližino itd. pa znanstveniki na področju prometne varnosti še niso uredili možnosti predvidevanja trkov s prostoživečimi živalmi. V Sloveniji se vsako leto povprečno zgodi 18 tisoč prometnih nesreč, od teh tudi nekaj zaradi povozitve prostoživeče živali. Cilj magistrskega dela je predlagati preventivne ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na podlagi že ustaljenih praks v Sloveniji in tujini na avtocestah ter glavnih in regionalnih cestah. V magistrskem delu so predstavljeni zakonodaja Evropske unije in Slovenije, cestni promet in varnost, prostoživeče živali ter obstoječi preventivni ukrepi doma in v tujini. V zadnjem poglavju so na podlagi že obstoječih ukrepov v tujini predlagani preventivni ukrepi za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na različnih lokacijah v Sloveniji.
Ključne besede: varnost, cestni promet, prostoživeče živali, prometna nesreča, preventivni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 301; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (4,95 MB)

6.
Vizualna pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje ob prisotnosti motenj znotraj vozila
Tina Cvahte Ojsteršek, 2021, doktorska disertacija

Opis: Voznik je ključni del prometnega sistema in glavni razlog za nastanek prometne nesreče, saj lahko v veliki večini vzrok za kritične situacije v prometu najdemo na strani voznika. Motnje, ki vplivajo na voznika med vožnjo, so vedno večja težava. Pri sprejemanju informacij o prometnem okolju in dogajanju predstavlja vizualna pozornost najpomembnejši kanal pridobivanja relevantnih informacij, zato so motnje voznika, ki vplivajo na njegovo vizualno zaznavanje ali procesiranje vizualnih informacij, najpomembnejše z vidika zagotavljanja in ohranjanja varnosti vožnje. Glavni cilj doktorske naloge je bil analizirati in med seboj primerjati 15 potencialnih motenj vizualne pozornosti voznika, ki se pojavljajo znotraj vozila. S tem smo zapolnili raziskovalno vrzel, ki je temeljila predvsem na pomanjkanju raziskav, ki bi omogočale medsebojno primerjavo vpliva motenj vizualne pozornosti na iste osebe in ki bi istočasno z enako metodologijo preverjala večji nabor motenj znotraj vozila. Raziskava je potekala tako, da smo na podlagi ugotovitev obsežnega pregleda literature zasnovali in izvedli terenski eksperiment, kjer smo 23 udeleženih voznikov v realnem okolju izpostavili 15 motnjam znotraj vozila, ki so povezane z uporabo mobilnega telefona (prostoročno ali običajno), iskanjem stvari v avtomobilu ali nastavljanjem ali upravljanjem s sistemi v avtomobilu. Ob tem smo snemali njihovo vidno polje in z napravo za sledenje pogledu ugotavljali njihovo smer gledanja. S tem smo po obdelavi podatkov o smeri gledanja med vožnjo pridobili metrike, ki opisujejo vizualno pozornost voznikov in zajemajo informacije o njihovih pogledih, fiksacijah ter smeri gledanja. Na podlagi statističnih analiz smo rezultate interpretirali v luči varne vožnje, prometne varnosti in implikacij za transport na splošno. Glavni izsledek naloge je dejstvo, da vizualno pozornost voznikov najbolj zmotijo aktivnosti znotraj avtomobila, ki jih navadno opravljajo brez razmišljanja o posledicah in se nanašajo predvsem na nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Najdaljši odstotek trajanja pogledov in fiksacij stran od za vožnjo pomembnih področij med opravljanjem naloge se je pojavilo pri nalogah nastavitve klimatskega sistema, navigacijskega sistema ter nastavljanju radia. Pri vseh nalogah se je pojavila tunelizacija smeri gledanja skozi vetrobransko steklo po horizontalni osi v primerjavi s kontrolnim segmentom vožnje, pri večini nalog pa tudi po vertikalni osi. Kot naloge, ki so z vidika odvrnjene vizualne pozornosti stran od vetrobranskega stekla kot ključnega področja za spremljanje prometnega okolja in dogajanja najbolj problematične, so se pokazale naloge uporabe mobilnega telefona, ki zahtevajo vizualno interakcijo z napravo, ter naloge, ki vključujejo nastavljanje sistemov znotraj avtomobila. Prednjačijo branje in pošiljanje SMS-sporočila ter ogled posnetka na mobilnem telefonu, nastavitev navigacijskega sistema in radia ter nastavljanje stranskih ogledal. Pri teh nalogah je namreč rangiranje pokazalo jasno umestitev med najbolj problematične izmed 15 nalog, s katerimi so se srečali vozniki med testiranjem, hkrati pa so pri teh nalogah vozniki na vetrobransko steklo gledali manj kot 30 % časa opravljanja celotne naloge. Rezultati raziskave kažejo, da poleg motenj znotraj vozila, ki jih poznamo vsi, enakovredno ali še večjo težavo z vidika vpliva na vizualno pozornost voznika na prometno okolje in dogajanje predstavljajo tiste motnje in aktivnosti, o katerih navadno ne razmišljamo kot o potencialno nevarnih in jih tudi izobraževalne kampanje ne umeščajo v svoje nabore. Še posebej je to relevantno v sferi poklicnih voznikov, saj so ti med svojim delom izpostavljeni večjemu naboru motenj znotraj vozila zaradi same narave dela in opreme, ki jo pri njem uporabljajo. Prav tako pa so pogosteje pod vplivom drugih dodatnih dejavnikov, ki potencialno zmanjšujejo njihovo pozornost in odzivnost na dogajanje v prometu, kot na primer utrujenost ali motnje kognitivne pozornosti.
Ključne besede: prometna varnost, varna vožnja, vizualna pozornost, motnje voznika, sledenje pogledu
Objavljeno v DKUM: 04.03.2021; Ogledov: 558; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (10,07 MB)

7.
Učinek preventivnega programa
Gregor Bratina, 2020, magistrsko delo/naloga

Opis: Raziskava v sklopu magistrskega dela je bila namenjena preučevanju učinka preventivnega programa »Še vedno vozim, vendar ne hodim«, ki ga izvaja VOZIM, Zavod za inovativno izobraževanje na področju prometne varnosti. Ciljna skupina so bili dijaki srednjih šol, ki so na začetku svoje vozniške poti. V sodelovanju z zavodom VOZIM smo osnovali anketni vprašalnik. Nato smo se odpravili na srednje šole, kjer smo izvedli anketiranje tik pred in takoj po koncu preventivnega programa. Tako smo preverjali stališča mladih o prometni varnosti pred izvedbo in jih primerjali s stališči po izvedbi preventivnega programa. Na ta način smo izmerili učinek samega programa. Med drugim smo želeli ugotoviti, katere spremembe bi lahko uvedli, da bi se učinkovitost programa še izboljšala in kateri načini podajanja informacij so imeli največji učinek na poslušalce. V času raziskave smo bili soočeni z nekaj omejitvami, ki so vplivale na rezultate. Predvsem je bil to čas izvajanja programa, čas, ki smo ga imeli na razpolago za preverjanje učinka, in nepripravljenost dijakov za reševanje anket. Glede na rezultate lahko le deloma potrdimo učinkovitost preventivnega programa. Rezultati so razkrili, da ima program potencial in pozitivne učinke na poslušalce, vendar pa zaradi že naštetih omejitev tega ne moremo z gotovostjo potrditi. V rezultatih je namreč prihajalo do precejšnjih odstopanj. Kljub temu pa je vzpodbudno, da je raziskava pokazala pozitivne smernice tovrstnega programa.
Ključne besede: prometna varnost, preventivni program, prometne nesreče, mladi vozniki, učinek
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 573; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

8.
Prometno-varnostna analiza križišča na državni cesti v Hrastniku : magistrsko delo
Mirela Selimović, 2020, magistrsko delo

Opis: V zaključni nalogi je predstavljena in analizirana problematika štirikrakega križišča na državni cesti R1 221 v Hrastniku. Pregled ceste je narejen s pomočjo smernic za pregledovanje varnosti cest, katerih namen je ugotavljanje nepravilnosti obravnavanega križišča ter podajanje rešitev za odpravo le teh. Poleg pregleda je narejena analiza horizontalne in vertikalne signalizacije ter prometnih nesreč. Ugotovljeno je, da so talne označbe dotrajane, obravnavano križišče predstavlja nevarnost za vse udeležence v prometu zaradi neprilagojene hitrosti vozil na GPS ter nepreglednosti. Na podlagi ugotovljenih pomanjkljivosti so predlagane kratkoročne in dolgoročna rešitev. Rešitev vidimo v krožnem križišču, saj je analiza pokazala, da bi se varnost v prometu z umestitvijo krožnega križišča izboljšala.
Ključne besede: prometna varnost, krožno križišče, državna cesta
Objavljeno v DKUM: 02.07.2020; Ogledov: 517; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (4,57 MB)

9.
Varne šolske poti v okolici Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnika
Marijana Stjepić, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Varne šolske poti v okolici Osnovne šole narodnega heroja Rajka Hrastnika je sestavljeno iz treh zaokroženih celot: teoretične, empirične in praktične, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. V teoretičnem delu je predstavljena relevantna literatura. Definiran je promet (otroci v prometu, preventivne akcije in prometne nesreče, podrobneje je opredeljena prometna vzgoja. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave med učenci OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, kjer so preverjene izkušnje učencev s prometno varnostjo, razumevanje pojma prometna varnost, vloga staršev pri prometni varnosti ter kako na to vplivajo spol, razred šolanja in kraj bivanja. V praktičnem delu je izdelan prometno-varnostni načrt OŠ narodnega heroja Rajka Hrastnik, opremljen s fotografijami nevarnih mest na šolski poti. V zemljevid šolskega okoliša so vrisane tudi najvarnejše poti do šole.
Ključne besede: prometna vzgoja, učenci, prometno-varnostni načrt, prometna varnost, promet, Hrastnik.
Objavljeno v DKUM: 10.03.2020; Ogledov: 708; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,43 MB)

10.
Predlog ukrepov za izboljšanje prometne varnosti otrok v Republiki Sloveniji
Staša Reš, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga predstavlja stanje na področju prometne varnosti otrok, starih do 18 let in ukrepe, s katerimi bi se stanje lahko izboljšalo. Opisan je razvoj otrokovih sposobnosti za varno sodelovanje v prometu ter sistemi in projekti, ki pripomorejo k večji prometni varnosti. S pomočjo opravljene analize je ugotovljeno, da se je število prometnih nesreč otrok med letoma 2014 in 2018 zmanjšalo. Otroci so bili največkrat udeleženi v prometnih nesrečah kot potniki v avtomobilu in so največkrat utrpeli lažje telesne poškodbe. Analiza je pokazala, da sta najpogostejša vzroka prometnih nesreč neupoštevanje pravil o prednosti in neprilagojena hitrost. Glede na opravljeno analizo so podani predlogi, kako zmanjšati možnosti za prometne nesreče in s tem izboljšati prometno varnost otrok.
Ključne besede: otroci, prometna varnost, analiza prometnih nesreč
Objavljeno v DKUM: 06.11.2019; Ogledov: 769; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici