1. Vrednotenje poškodb na osebnem vozilu po prometni nesreči : diplomsko deloMelisa Kosi, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko vrednotenja poškodb na osebnem vozilu po prometni nezgodi. Ker se zavarovalnice dandanes pogosto srečujejo z lažnimi škodnimi prijavami poškodb, se bomo osredotočili na samo delo cenilca in goljufije v zavarovalnici glede poškodb na vozilu. Najpomembnejše delo cenilca je, da ugotovi, ali so prijavljene poškodbe resnične ali gre za poskus goljufije. Zato smo se odločili, da bomo naredili dva preizkusa na tematiko širjenja rje oziroma korozije.
Zadali smo si cilj, da bi s tem lahko pripomogli k ugotovitvi resničnih dogodkov. Ker je v našem preizkusu bil namen, kako hitro se širi korozija, smo dodali v diplomsko nalogo tudi nekaj splošne teorije o koroziji.
Preizkus je pokazal, da se rja oziroma korozija komajda vidno začne že po 16 dneh od poškodbe na nekaterih vzorcih (odvisno od poškodbe in od materiala) in se potem dokaj hitro začne širiti, če se ne ukrepa s protikorozijsko zaščito. Predvidevamo, da bo naš preizkus lahko pomagal cenilcu k hitrejši ugotovitvi starosti poškodbe.
Ključne besede: prometna nesreča, osebno vozilo, vrednotenje poškodb, cenilec
Objavljeno v DKUM: 16.03.2023; Ogledov: 784; Prenosov: 75
 Celotno besedilo (6,71 MB) |
2. Vpliv prostoživečih živali na varnost v cestnem prometu : magistrsko deloNina Štorgelj, 2021, magistrsko delo Opis: V današnjem času je ob izboljšani tehnologiji in boljšemu življenjskemu standardu čedalje več avtomobilov oziroma vozil na splošno. Kljub napredni tehnologiji zaznavanja hitrosti, senzorjev za bližino itd. pa znanstveniki na področju prometne varnosti še niso uredili možnosti predvidevanja trkov s prostoživečimi živalmi. V Sloveniji se vsako leto povprečno zgodi 18 tisoč prometnih nesreč, od teh tudi nekaj zaradi povozitve prostoživeče živali.
Cilj magistrskega dela je predlagati preventivne ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na podlagi že ustaljenih praks v Sloveniji in tujini na avtocestah ter glavnih in regionalnih cestah.
V magistrskem delu so predstavljeni zakonodaja Evropske unije in Slovenije, cestni promet in varnost, prostoživeče živali ter obstoječi preventivni ukrepi doma in v tujini. V zadnjem poglavju so na podlagi že obstoječih ukrepov v tujini predlagani preventivni ukrepi za preprečevanje prometnih nesreč s prostoživečimi živalmi na različnih lokacijah v Sloveniji.
Ključne besede: varnost, cestni promet, prostoživeče živali, prometna nesreča, preventivni ukrepi
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 1191; Prenosov: 91
Celotno besedilo (4,95 MB) |
3. Cestnoprometno kazensko pravo: cestnoprometni delikti : magistrsko deloKatarina Jalovec, 2021, magistrsko delo Opis: Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa oz. cestnoprometni delikti so se razvili kot posledica proizvodnje avtomobilov, s čimer je moral biti usklajen tudi razvoj cestnega prometa. Skladno s tem je bila naloga zakonodajalca, da z ustrezno zakonodajo poskrbi za varnost vseh udeležencev v prometu.
Slovensko materialno kazensko pravo uvršča v kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa devet deliktov iz posebnega dela KZ-1, ki se med seboj razlikujejo glede zakonskih znakov, ki morajo biti nujno izpolnjeni, da se določeno izvršitveno ravnanje presoja po določbah točno določenega člena omenjenega zakonika. Kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa so inkriminirana od 323. pa do 331. člena KZ-1, z naslednjimi naslovi: Povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, Nevarna vožnja v cestnem prometu, Ogrožanje posebnih vrst javnega prometa, Ogrožanje javnega prometa z nevarnim dejanjem ali sredstvom, Opustitev nadzorstva v javnem prometu, Zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči, Ugrabitev zrakoplova ali plovila, Napad na varnost zračnega prometa ter Uničenje in odstranitev znamenj, namenjenih za varnost zračnega prometa.
Z inkriminacijo zgoraj naštetih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa se varujejo raznovrstne dobrine, od splošne varnosti in pretočnosti prometa kot neosebne in nedisponibilne dobrine, do življenja človeka in njegove telesne celovitosti kot osebne dobrine, s težkim vprašanjem disponibilnosti teh dobrin.
Pri srečevanju osebnih in neosebnih dobrin nastopijo težki pravni položaji z etičnimi vprašanji, zlasti na področju stekov in odmere kazni, do česar prihaja na področju cestnoprometnih deliktov zlasti pri dilemah, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo instituta odgovornosti za hujšo posledico ali pa se bodo v konkretnem primeru uporabila splošna pravila stekov, ki predpostavljajo avtonomijo kaznivih ravnanj, pri čemer vsako kaznivo ravnanje zase predstavlja kaznivo dejanje. V zvezi s tem je zanimivo tudi razumevanje in razlaganje posameznih zakonskih znakov določenih kaznivih dejanj zoper varnost javnega prometa, kot je to npr. huda telesna poškodba pri kaznivem dejanju povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti po 323. členu KZ-1, kjer si teorija ni enotna, ali gre pri omenjenem zakonskem znaku hude telesne poškodbe le za prepovedano posledico kaznivega dejanja po 323. členu KZ-1 ali pa za objektivni pogoj kaznivosti.
Ključne besede: kaznivo dejanje, prekršek, naklep, malomarnost, prometna nesreča, hujša posledica, objektivni pogoj kaznivosti, silobran, skrajna sila, objektivni pogoj kaznivosti
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 1423; Prenosov: 365
Celotno besedilo (1,93 MB) |
4. Brezpilotni zrakoplovi slovenske policije pri ogledih krajev prometnih nesreč : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjePika Mihelič, 2020, diplomsko delo Opis: Na slovenskih cestah se vsakodnevno srečujemo s prometnimi nezgodami, ki pogosto ovirajo promet, v najslabšem primeru pa zaradi postopka ogleda in ugotavljanja dejstev povzročajo dolge zastoje. Po mnenju strokovnjakov se lahko oglede izvede kakovostnejše in hitrejše z uporabo tehnoloških rešitev. Slovenska policija pri svojem delu že uporablja laserske skenerje za dokumentiranje kompleksnejših prometnih nesreč, temu komplementarna tehnologija pa je uporaba brezpilotnih zrakoplovov. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni klasični postopki ogleda kraja prometne nesreče in načini integracije brezpilotnih zrakoplovov v delovanje slovenske policije. S preučevanjem prednosti in slabosti obeh omenjenih tehnologij ter njuno primerjavo smo ugotovili, da se obe napravi uporabljata kot dodatna aktivnost poleg izvajanja klasičnih meritev na kraju in sta namenjeni predvsem prostorskemu umeščanju dogajanja in ne nadomeščanju zavarovanja ter dokumentiranja posameznih sledi. Prav tako smo poudarili možnosti skupne uporabe, predvsem kot rešitve za zagotavljanje natančnejših ogledov. V sodelovanju s slovensko policijo je bila izvedena simulacija prometne nesreče. Njen namen je bil opredelitev najprimernejšega načina preleta kraja, orisati postopke izdelave tridimenzionalnega modela v programu 3Dsurvey ter identificirati druge načine uporabe pridobljenih podatkov. Raziskava je pokazala, da je kombiniran način preleta kraja prometne nesreče najprimernejši za izdelavo tridimenzionalnega modela kraja. Na podlagi modela je bila izdelana računalniška skica, ki smo jo v nadaljevanju primerjali s klasično. S primerjavo razdalj izmerjenih z merskim trakom in tistih pridobljenih v računalniški skici so bili nanizani dejavniki, ki vplivajo na pojav odstopanj. Na koncu ponudimo nekaj priporočil za učinkovitejše delo z brezpilotnimi zrakoplovi, hkrati ugotovitve diplomske naloge odpirajo nova vprašanja in spodbujajo k nadaljnjim raziskavam.
Ključne besede: diplomske naloge, brezpilotni zrakoplov, prometna nesreča, skica, tridimenzionalni model kraja prometne nesreče
Objavljeno v DKUM: 07.07.2020; Ogledov: 1369; Prenosov: 178
Celotno besedilo (3,17 MB) |
5. Sodelovanje intervencijskih služb ob prometnih nesrečah v Občini Domžale : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Rožič, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava sodelovanje intervencijskih služb – gasilcev, policistov in nujne medicinske pomoči – ob prometnih nesrečah. Na območju Občine Domžale med intervencijske službe spadajo Center za zaščito in reševanje Domžale, Policijska postaja Domžale in Zdravstveni dom Domžale. Naloge vseh treh služb se namreč na intervenciji močno prepletajo, vse pa imajo isti cilj, ki jim ga lahko uspe doseči le z dobro usklajenostjo in sodelovanjem, pri čemer so jim lahko v pomoč skupna usposabljanja in vaje. Namen diplomskega dela je predstaviti način sodelovanja med službami na intervencijah, preučiti, kako dobro določena služba pozna svoje delo ter delo ostalih dveh služb in kakšno je njihovo medsebojno razumevanje. Z deskriptivno metodo so utemeljeni temeljni pojmi in naloge posamezne intervencijske službe ob nesreči: koga je v primeru prometne nesreče treba najprej poklicati, katere naloge pokriva točno določena intervencijska služba, kako poteka sama intervencija (kdo običajno na kraj pride prvi, kdo intervencijo vodi) ter kako se naloge med seboj prepletajo. S pomočjo štirih raziskovalnih vprašanj je raziskano, kako pogosto potekajo medagencijske vaje in izobraževanja, kako poteka vodenje intervencij, kakšen je pomen analiziranja prometnih nesreč ter kakšni so procesi reševanja težav, do katerih prihaja pri sodelovanju med intervencijskimi službami.
Ključne besede: diplomske naloge, intervencija, prometna nesreča, gasilci, policisti, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 1521; Prenosov: 202
Celotno besedilo (959,74 KB) |
6. Posredovanje gasilcev v primeru prometne nesreče : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLara Rovan, 2018, diplomsko delo Opis: Gasilci imajo v današnjem času zelo pomembno vlogo. Predstavljajo intervencijsko službo, ki je nepogrešljiv člen ob številnih intervencijah. Nekateri to službo opravljajo poklicno, spet drugi prostovoljno. Naloge gasilstva so zelo raznolike. Poleg primarne naloge posredovanja ob požarih, opravljajo tudi vrsto drugih nalog, med katere sodi tudi posredovanje v primeru prometne nesreče.
Prometne nesreče se dogajajo vsakodnevno. Ob večjih in zahtevnejših, poleg policije in reševalcev nujne medicinske pomoči, sodelujejo tudi gasilci. Na območju Republike Slovenije so ustanovljene Gasilske enote širšega pomena (GEŠP), katere opravljajo določene naloge zaščite in reševanja, kamor sodi tudi posredovanje v primeru prometne nesreče.
Na območju delovanja GEŠP Ribnica, se je leta 2017 zgodilo 18 prometnih nesreč, pri katerih so morali posredovati gasilci. GEŠP Ribnica je za posredovanje pri prometnih nesrečah dobro usposobljena, ima vsa potrebna vozila in opremo za tehnično reševanje ter usposobljenih 23 članov. Glede na dosežene rezultate iz tekmovanja tehničnega reševanja ob prometni nesreči, katerega se udeležijo GEŠP iz cele Slovenije pa je enota enih boljših v državi ob posredovanju pri prometnih nesrečah.
Leta 2017 so gasilske intervencije službe posredovale kar na 3.023 intervencijah nesreče v cestnem prometu, kar predstavlja 12,5% vseh intervencij, ki jih letno opravijo gasilske intervencijske službe. Izmed vseh intervencij zabeleženih v spletnem portalu SPIN, gasilci sodelujejo na največ intervencijah letno, vendar imajo v primerjavi s policijo vseeno manj intervencij.
Ključne besede: diplomske naloge, gasilci, prometna nesreča, intervencija, tehnično reševanje, intervencijske službe
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1804; Prenosov: 369
Celotno besedilo (1,12 MB) |
7. Metodologija vrednotenja stanja vozil po prometni nesrečiNina Štorgelj, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko metodologije vrednotenja stanja vozil po prometni nesreči. Tema dela se predvsem osredotoča na delo cenilca, kako poteka njegovo delo, kako se sooča s problematiko potencialnega suma na avtomobilsko zavarovalniško goljufijo in kako poteka birokracija od nezgode, tj. škodnega primera, do končnega zapisnika oziroma škodnega spisa po cenitvi.
Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu so v prvih petih poglavjih opisana področja, ki morajo biti razjasnjena, preden se pobliže pogleda samo cenilčevo delo. Predstavljena je zgodovina zavarovalništva na splošno ter v tujini in v Sloveniji, nato so na kratko pojasnjeni osnovni pojmi, ki se pojavljajo in uporabljajo v svetu zavarovalništva, za tem so predstavljene goljufija na splošno in avtomobilske zavarovalniške goljufije, za konec pa še delo cenilca in njegove lastnosti. V praktičnem delu je poudarek na metodologiji vrednotenja stanja vozil po prometni nesreči, kjer so podrobno predstavljeni koraki oziroma metode, ki jih cenilec uporablja pri svojem delu. Koraki so predstavljeni vsak v svojem podpoglavju ter so ubesedeni in opremljeni s slikami za lažjo predstavljanje njihovega dela.
Ključne besede: prometna nesreča, avtomobilske zavarovalniške goljufije, delo cenilca, metodologija vrednotenja stanja vozil
Objavljeno v DKUM: 17.09.2018; Ogledov: 1452; Prenosov: 269
Celotno besedilo (6,91 MB) |
8. ANALIZA CESTNO PROMETNIH NESREČ NA OBMOČJU POLICIJSKE POSTAJE MOZIRJE (2010 - 2015)Miha Tlakar, 2016, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava statistično analizo prometnih nesreč na območju Policijske postaje Mozirje v obdobju 2010 – 2015. S pomočjo statističnih podatkov smo analizirali število prometnih nesreč, ki so se zgodile v tem času. Ugotovili smo najpogostejše dejavnike prometnih nesreč, kdaj in kje so se zgodile prometne nesreče, udeležence le teh, tipe ter vzroke prometnih nesreč, ter analizirali najpogostejše ure, dneve ter mesece prometnih nesreč.
Statistične podatke prometnih nesreč na območju Policijske postaje Mozirje smo primerjali z statističnimi podatki Policijskih postaj celotne Slovenije, saj nas je zanimalo, kolikšen je delež prometnih nesreč na območju, ki ga obravnava Policijska postaja Mozirje. Podali smo predloge za izboljšanje obstoječega stanja.
Ključne besede: prometna nesreča, prometna varnost, statistična analiza
Objavljeno v DKUM: 23.12.2016; Ogledov: 6514; Prenosov: 172
Celotno besedilo (2,56 MB) |
9. ODZIV REŠEVALNE ENOTE NA PROMETNE NESREČE NA PRIMERU ZDRAVSTVENEGA DOMA HRASTNIKMirela Selimović, 2016, diplomsko delo Opis: V uvodu diplomskega dela smo pisali o prometnih nesrečah v Sloveniji, o vzrokih za nastanek le teh, delitvi in delitvi glede na vremenske razmere, o dolžnostih ravnanja ob nastanku prometnih nesreč, prometni varnosti v Sloveniji in viziji nič. Nadaljevali smo z ukrepi ob prometnih nesrečah. V primeru nezgod so na prvemu mestu policisti, gasilci in reševalci, ki s svojim delom rešujejo in hkrati ogrožajo lastna življenja. Osredotočili smo se na reševalno ekipo zdravstvenega doma Hrastnik in podrobneje opisali njihov način dela ob nastanku prometne nesreče. Prvi korak je klic na nujno telefonsko številko 112, kjer dobimo Informacijski center, ki posreduje podatke o nesreči reševalnim ekipam. Odzivni in reakcijski čas v Sloveniji je v primerjavi z Evropo na enemu od zadnjih mest, ob izboljšanju le tega, bi reševalne ekipe prišle na kraj nesreče v krajšem času in posledično rešile ter olajšale stanje ponesrečencev. V diplomski nalogi bomo podali tudi ukrepe za izboljšanje v informacijskih centrih ter nujnih prevozih.
Ključne besede: Prometna nesreča, reševalna enota
Objavljeno v DKUM: 29.09.2016; Ogledov: 1218; Prenosov: 113
Celotno besedilo (2,58 MB) |
10. Pomen šole vožnje za udeležence v cestnem prometuMaja Remih, 2016, diplomsko delo Opis: V cestnem prometu je ena temeljnih dejavnikov kakovosti vsakdanjega življenja prometna varnost. Zakaj? Skoraj ne mine dan, ko ne bi bili mobilni. Mobilnost pa seveda za sabo prinaša številne posledice, kot so prometne nesreče. Kako lahko vsak posameznik in organizacije, kot so šole vožnje, prispevajo k večji varnosti oziroma kako lahko zagotovimo večjo varnost? Diplomsko delo prikazuje statistiko prometnih nesreč med letom 2010 in 2015, najpogostejše vzroke za prometne nesreče, statistiko žrtev in njihove posledice. S primerjavo napisane zakonodaje za delovanje šol vožnje in usposabljanje prihodnjih voznikov motornih vozil primerja poučevanje v šoli vožnje in v programu dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in vadbe varne vožnje. Ugotavlja vpliv šole vožnje na udeležence v prometu oziroma na prihodnje voznike. Potrkati želi na vest prihodnjim voznikom in voznikom nasploh ter jih spodbuditi k zavestnemu obnašanju in upoštevanju cestnoprometnih predpisov in k pravilnemu reševanju morebitnih negativnih situacij oziroma preprečitvi prometnih nesreč. V zaključku so predstavljeni nekateri že uvedeni ukrepi ter predlogi za izboljšanje varnosti v cestnem prometu, kot so uvedba samostojnega predmeta o prometni vzgoji že v osnovni šoli, predlog za zavestne kršitelje pod vplivom alkohola, sekcijsko merjenje na kritičnih odsekih in dodatna prometna signalizacija.
Ključne besede: promet, prometna nesreča, varnost, šola vožnje, kandidat, varna vožnja
Objavljeno v DKUM: 14.09.2016; Ogledov: 1559; Prenosov: 151
Celotno besedilo (2,37 MB) |
