| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Prometna geografija pri pouku geografije v splošnih gimnazijah
Luka Kosi, 2015, magistrsko delo

Opis: Osnovna vloga prometa je, da omogoča dostopnost prebivalstvu in zagotavlja razvoj gospodarstva na ustreznih lokacijah, pomembnih za zadovoljevanje potreb, tako materialnih kot nematerialnih. Pri tem je ključno vprašanje zagotavljanje enakih možnosti vsem udeležencem v prometu. Geografski vidik razumevanja prometa je ključen za razumevanje posledic prometnega delovanja v prostoru ter njegov vpliv na regionalni razvoj. Danes v svetu narašča uporaba osebnega prevoza, zato je ena od nalog trajnostnega razvoja prometa tudi večja uporaba javnega potniškega prometa. Promet pa nima vpliva le na prostor, ampak ima pomembne socialne in kulturne učinke na življenje človeka in s tem v bistvu oblikuje človekov način življenja. Ker je promet vpet v vsakodnevno dogajanje posameznika, je potrebno, da ima prometna geografija ustrezen položaj v šolskem sistemu. Definicij prometne geografije je ogromno, skupno pa jim je to, da prometna geografija obravnava promet kot sestavino zemeljske površinske sfere in kot dejavnik njenega spreminjanja. Za razumevanje sodobnega prometa je potrebno izpostaviti naslednje vsebine: prometna dostopnost (dostopnost je ključen element prometne geografije, saj predstavlja neposreden izraz mobilnosti, bodisi ljudi, blaga ali informacij) in s tem povezana mobilnost ljudi, vpliv prometa na gospodarstvo in okolje, problem prometa v urbanih okoljih in s tem povezano načrtovanje prometa. V slovenskih učnih načrtih in učbenikih je prometna geografija obravnavana najprej ločeno, kasneje pa še v okviru regionalnogeografskih vsebin. Pri tem so vsebine preveč teoretične in premalo problemske, čeprav dajejo učni načrti profesorjem določeno avtonomijo, učni cilji pa omogočajo širše interpretacije. V učbenikih je prometni geografiji namenjeno premalo pozornosti, vendar so učni cilji dobro usklajeni z vsebino v učbenikih. Avstrijski šolski sistem se do določene mere razlikuje od slovenskega, kljub temu pa primerjava vsebin iz prometne geografije kaže, da se v avstrijskih splošnih gimnazijah prometna geografija obravnava bolj problemsko, učni cilji, ki se neposredno nanašajo na prometno geografijo, pa so manj obsežni in manj strukturirani od slovenskih. Študij geografije bodočim profesorjem pri nas namenja dobro podlago iz vsebin prometne geografije, tako da so profesorji geografije ob začetku svoje poklicne poti dobro izobraženi. Nadaljnjo usposabljanje pa je pomanjkljivo, saj je profesorjem namenjeno premalo strokovnih seminarjev iz prometne geografije, tako da je dodatno usposabljanje odvisno od samoiniciative profesorjev, bodisi v obliki podiplomskega študija, prebiranja strokovne literature, študijskih skupin in drugo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo pridobili mnenje profesorjev geografije o položaju prometne geografije pri pouku geografije v splošnih gimnazijah. Z analizo strokovne literature, učnega načrta za geografijo, učbenikov za geografijo in z analizo anketnega vprašalnika smo prišli do zaključnih ugotovitev, opredelili smo prednosti in pomanjkljivosti obravnave prometne geografije v splošnih gimnazijah, na koncu pa smo predlagali še spremembe oziroma dopolnitve.
Ključne besede: Prometna geografija, prometna lega in dostopnost, mobilnost, javni potniški promet, učni načrt, učni cilji, učbenik, splošna gimnazija, kurikulum.
Objavljeno: 23.11.2015; Ogledov: 1345; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici