| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 45
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Uporaba GIS pri ugotavljanju dostopnosti do lokacij objektov duhovne pomoči : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Nada Krmek, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na uporabo geografskih informacijskih sistemov za analizo dostopnosti do centrov duhovne pomoči v Mestni občini Ljubljana v primeru morebitnega vnovičnega zaprtja mesta ob nepredvidenih situacijah. Človek je bitje odnosov in dialoga, zato so ljudje postali v času epidemije bolj prestrašeni in naveličani. Težje si pomagajo sami, zato se po pomoč še intenzivneje zatekajo v različne oblike duhovnosti. Raziskali in podali smo opis obstoječe prometne infrastrukture, ki se nahaja na področju Mestne občine Ljubljana. V nalogi smo obravnavali različne verske objekte (Facilities) in uporabnike (Destinations), ki te objekte koristijo. Z geografskimi informacijskimi sistemi smo analizirali možnosti dostopa do njih in podali načine, kako do teh objektov priti na uporabniku in okolju čimbolj prijazen način, ob upoštevanju navodil o omejitvah gibanja.
Ključne besede: dostop, duhovnost, Geografski informacijski sistem, prometna infrastruktura, mobilnost
Objavljeno v DKUM: 12.02.2024; Ogledov: 57; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (5,79 MB)

2.
Vrednotenje prometne dostopnosti v občini Šentjur s pomočjo geografskih informacijskih sistemov
Nastja Brezovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zaobjema analizo prometne dostopnosti v Občini Šentjur s pomočjo geografskega informacijskega sistema ArcGIS. Osrednji del naloge vsebuje gradnjo prostorske podatkovne baze cestne infrastrukture v Občini Šentjur. Prostorski podatki so dopolnjeni z informacijami o omejitvah hitrosti, ki smo jih pridobili s terenskim popisom in s pomočjo orodja Google Street View. Z računalniškim orodjem SANET in ESRI podatkovne baze smo izračunali poligone dostopnosti do izbranih točk zanimanja oziroma t. i. POI (izobraževalne ustanove, knjižnice, muzeji, trgovine, zdravstvene ustanove, pošte, banke, rekreacijske površine, gasilski domovi …). Končne karte prometne dostopnosti do vseh izbranih POI v treh časovnih intervalih (5, 10 in 15 minut) prikazujejo območja z najboljšo prometno dostopnostjo v občini. Z večanjem časovnega intervala se večajo tudi poligoni dostopnosti do obravnavanih POI. Pridobljene rezultate smo oblikovali v IKT učno gradivo za pouk geografije v osnovni šoli. Učni uri, ki smo jih izvedli na osnovni šoli, sta pokazali pozitiven, a različen odziv učencev in učenk 8. in 9. razredov na obravnavano snov s pomočjo pripravljenega interaktivnega gradiva na podlagi prostorske analize prometne dostopnosti.
Ključne besede: Prometna dostopnost, promet, Šentjur, geografski informacijski sistemi, informacijska komunikacijska tehnologija, prometna infrastruktura.
Objavljeno v DKUM: 11.12.2019; Ogledov: 1331; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

3.
Predlog ukrepov za izboljšanje prometne varnosti na odseku Ljubljanske ceste v Celju
Sara Grad, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga obravnava predlog izboljšave prometne varnosti na odseku Ljubljanske ceste v mestu Celje – skupaj z opravljeno analizo obstoječega stanja in predlaganimi ukrepi za izboljšanje prometne varnosti. Območje obravnave sega od cestnega priključka Ljubljanska cesta – Medlog do semaforiziranega križišča Ljubljanska cesta – Čopova ulica. Namen magistrskega dela je analizirati obstoječe stanje (tudi ugotavljanje problematike prehitre vožnje), analiza elementov cestno-prometne infrastrukture (dimenzije voznih pasov, primanjkovanje oz. neustreznost infrastrukture za kolesarje ter pešce ter slaba preglednost na določenih stranskih prometnih smereh Ljubljanske ceste) itd. Pri analizi je bilo potrebno upoštevati bližino srednje šole, osnovne šole, vrtca ter značilnosti naselja. Smisel raziskave je poglobljeno raziskati navedeno problematiko, ki vključuje obstoječo infrastrukturo za vse prometne udeležence in tudi signalizacijo, prometne obremenitve ter analizo prometnih nesreč na odseku. Namen dela je podati predlog potrebnih ukrepov za izboljšanje prometne varnosti oz. načrtovati ukrepe tako, da bo na obravnavanem odseku doseženo izboljšanje ravni prometne varnosti za vse udeležence v prometu.
Ključne besede: prometna varnost, cestna infrastruktura, površine za pešce in kolesarje, umirjanje prometa, ukrepi za umirjanje prometa
Objavljeno v DKUM: 30.10.2019; Ogledov: 1648; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (8,62 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Analiza prometne varnosti kolesarjev v Sloveniji med letoma 2009 in 2018
Tea Poredoš, 2019, magistrsko delo

Opis: Tako v Evropi kot tudi v Sloveniji v zadnjih letih poudarjamo uporabo trajnostnih prevoznih sredstev in mednje spada tudi kolo. Kolesarji so poleg pešcev bolj izpostavljeni v prometu kot ostali udeleženci in zato spadajo med ranljivejše udeležence v prometu. V prometnih nesrečah velikokrat utrpijo hude telesne poškodbe ali celo smrt in prav zato je pomembno, da na tem področju zagotovimo dobro prometno varnost. V magistrskem delu je predstavljena prometna varnost kolesarjev v Sloveniji. Opravili smo analizo prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev med letoma 2009 in 2018 in rezultati kažejo, da število prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev z leti rahlo pada, pada pa tudi število smrtnih žrtev med kolesarji. Večina kolesarjev je v prometnih nesrečah utrpela lažje telesne poškodbe, najpogostejši vzroki prometnih nesreč, v katerih so umrli kolesarji, pa so neupoštevanje pravil o prednosti, neprilagojena hitrost in nepravilna smer/stran vožnje. Večina prometnih nesreč z udeležbo kolesarjev se je zgodila podnevi, večina kolesarjev je bila brez varnostne zaščitne čelade in niso bili pod vplivom alkohola. Glede na rezultate analize prometnih nesreč so opisane možne rešitve s področja načrtovanja kolesarske infrastrukture, naprednih varnostnih sistemov v vozilih, pravilne opreme kolesa in kolesarja ter izvajanja izobraževanj in preventivnih akcij.
Ključne besede: prometno inženirstvo, prometna varnost kolesarjev, analiza prometnih nesreč, infrastruktura za varnost kolesarjev, varnostni sistemi v vozilih
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 1243; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (3,85 MB)

5.
Analiza prometne varnosti pešcev
Nadja Štumberger, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljena prometna varnost pešcev v naseljih v Sloveniji. Namen je analizirati stanje prometne varnosti pešcev od leta 2008 do 2017. Ugotovili smo, da je bil v analiziranem obdobju glavni vzrok za prometne nesreče z udeležbo pešcev v naselju neupoštevanje pravil o prednosti, največ pešcev se je v prometnih nesrečah lažje poškodovalo. Analiza starostnih skupin je pokazala, da so najbolj ogroženi pešci stari 65 in več ter 9–16 let. V desetletnem analiziranem obdobju je v naseljih umrlo 130 pešcev, najpogostejši vzrok za prometne nesreče s smrtnim izidom je bila neprilagojena hitrost. Predstavili smo nekaj rešitev za boljšo prometno varnost pešcev s področja infrastrukture in vozil. Da bi bilo prometnih nesreč čim manj, moramo poskrbeti sami, pomagajo pa tudi izobraževanja, delavnice in preventivne akcije.
Ključne besede: prometna varnost pešcev, prometne nesreče, napredni sistemi v vozilih, infrastruktura za varnost pešcev
Objavljeno v DKUM: 24.10.2018; Ogledov: 1662; Prenosov: 284
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

6.
Vrednotenje prometne dostopnosti Pomurja s prostorsko analizo cestnega omrežja
Danijel Ivajnšič, Tjaša Novak, 2017, izvirni znanstveni članek

Opis: Prometna dostopnost je eden od pomembnih dejavnikov za gospodarski razvoj določenega območja. Ustrezna prometna infrastruktura skupaj s prometno politiko naj bi nudila ustrezne pogoje za prometno pretočnost in varnost v prometu ter zmanjševala negativne vplive prometa na okolje. Prispevek podaja rezultate prometne dostopnosti pomurskih občin do zdravstvenih, oskrbovalnih in izobraževalnih ustanov ter do elektro-polnilnic v določenem časovnem intervalu (od 5 do 15 minut), če pot opravljamo z motornim vozilom ali s kolesom. Rezultati kažejo, da ima najslabšo prometno dostopnost do izbranih ustanov naravnogeografska enota Goričko. Hkrati imajo občine, ki ležijo znotraj Murske ravni najboljšo prometno dostopnost do izbranih ustanov, saj je koncentracija le teh najgostejša v središču regije, v Murski Soboti. Z merjenjem prometne dostopnosti Pomurja smo želeli prikazati pomen prometne dostopnosti do najosnovnejših in bodočih človekovih dejavnosti, ter poudariti obstoječe prostorske razlike kar je posredni kazalec neuravnoteženega bodisi lokalnega ali regionalnega razvoja.
Ključne besede: analiza omrežij, prometna dostopnost, prometna infrastruktura, uporabniške točke, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 16.04.2018; Ogledov: 1539; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (3,03 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Urbanistično-arhitekturna delavnica kot priložnost za teoretsko refleksijo : primer mednarodne urbanistično-arhitekturne delavnice Maribor-jug
Peter Šenk, Uroš Lobnik, 2013, izvirni znanstveni članek

Opis: V članku je predstavljena mednarodna urbanistično-arhitekturna delavnica Maribor-jug (2010-11), kot model "mariborskih" urbanistično-arhitekturnih delavnic, ki jih načrtovalci vrednotijo ter uporabljajo za usmerjanje urbanega razvoja in teoretske razprave. Predstavljeni interdisciplinarni projekt je raziskal možnosti za oblikovanje južnega roba mesta na območju, kjer je predvidena izgradnja južne obvoznice. Ob opisu primera delavnice, ki z definirano projektno osnovo - določenim območjem obdelave ter projektnim vprašanjem - razvije teoretsko polje skozi "praktično-projektni pristop", je v prispevku izpostavljena tudi priložnost za "teoretski pristop". Slednji ima za cilj, na podlagi generaliziranega prostorskega vprašanja, odpirati širši pogled v teoretsko polje, povezano z njim. S prvim pristopom izpostavljeno načrtovano usmerjanje urbanega razvoja na območjih izgrajevanja prometne infrastrukture, kot ene ključnih prioritet sodobnega urbanističnega načrtovanja ter trajnostnega preoblikovanja mesta, dobi v drugem, z obravnavo tem mobilnosti, prostora, kraja, mnogovrstnosti infrastruktur itd. sodobnega prostora razširjeno referenčno polje, ki pa se neposredno ne veže na projekt. Tako kot pri prvem, ob iskanju projektnih rešitev stremimo k teoretskemu osmišljanju, tako se pri drugem pristopu lahko posvetimo iskanju relacij med teoretskim konceptom in manifestacijami v realnem prostoru, vendar pristopa vselej ostajata ločena. Njuna operativnost je omogočena zgolj na ravni "kombinatornega mišljenja" in ostaja onkraj neposredne instrumentalnosti.
Ključne besede: arhitekturno-urbanistične delavnice, Maribor-jug, rob mesta, prometna infrastruktura, obvoznice, teoretska refleksija
Objavljeno v DKUM: 09.08.2017; Ogledov: 1303; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
VPLIV INVESTICIJ V PROMETNO INFRASTRUKTURO NA POTOVALNE NAVADE LJUDI
Mateja Jaklin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverili, kakšen vpliv so imele investicije v cestno infrastrukturo v občini Velika Polana na potovalne navade ljudi in na njihovo varnost v prometu. Z anketo smo preverili, ali se občani zdaj po rekonstrukciji cestne infrastrukture počutijo bolj varne v prometu, kot pa so se pred rekonstrukcijo in ali so se spremenile njihove potovalne navade.
Ključne besede: investicije, prometna infrastruktura, potovalne navade ljudi
Objavljeno v DKUM: 20.09.2016; Ogledov: 1162; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

9.
Trajnostno urejanje prostora in prometa, Maribor, 26. 5. 2016 : strokovni posvet Društva za ceste severovzhodne Slovenije
2016, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Ključne besede: ceste, promet, prometna infrastruktura, trajnostni razvoj, urejanje prostora, zborniki, posvetovanja
Objavljeno v DKUM: 09.08.2016; Ogledov: 1328; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (6,58 MB)

10.
METODOLOGIJA ZA NAČRTOVANJE PROMETNO VARNE CESTNE INFRASTRUKTURE
Ksenja Stojan, 2016, magistrsko delo

Opis: Načrtovanje prometno varne cestne infrastrukture izhaja iz vizije “Trajnostne varnosti”, katere je sestavni del osnovnih varnostnih načel (funkcionalnost, homogenost, predvidljivost, ozaveščenost) načelo odpuščanja napak voznikov (“odpuščanje”), ki predstavlja temelj koncepta “odpuščajočih cest”. Koncept odpuščajočih cest je sodoben pristop zagotavljanja varnejših cest, s katerim je mogoče preprečiti ali znižati določen odstotek prometnih nesreč, katerih vzroki so napake voznikov. Koncept je inženirski pristop, ki na način prilagoditve cestne infrastrukture in obcestja človeku (ob upoštevanju njegovih kognitivnih in fizičnih omejitev ter zmožnosti) izključi – v največji možni meri – možnosti za človeške napake in tako zagotovi zmanjšanje števila prometnih nesreč oziroma preprečitev njihovih hudih posledic. Magistrsko delo obravnava problematiko načrtovanja prometno varne cestne infrastrukture in obcestja na sekundarnih cestah zunaj naselij. V ta namen smo proučili osnovna izhodišča, osnovni cilj in namen koncepta “odpuščajočih cest” ter izkušnje za njegovo uporabo v nekaterih evropskih državah. Določili smo vidike načrtovanja prometno varne cestne infrastrukture in obcestja, ki izhajajo iz ugotovitev več raziskovalnih projektov v evropskih državah s področja zagotavljanja varnejše cestne infrastrukture, odpuščajočih cest in obcestja. Raziskavo smo izvedli v mesecu februarju 2016 s pomočjo metode delfi, in sicer smo anketirali 36 strokovnjakov s področja prometnoinženirske stroke. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv različnih tehničnih ukrepov koncepta odpuščajočih cest na izboljšanje prometne varnosti oziroma na prometno varno načrtovanje cestne infrastrukture in kakšna bi bila možnost njihove aplikacije/uporabe v Sloveniji. Na podlagi podanih mnenj strokovnjakov v anketnim vprašalnikom, smo podatke frekvenčno in statistično analizirali ter na njihovi osnovi izoblikovali in podali predloge tehničnih ukrepov koncepta odpuščajočih cest za dvo-pasovne ceste zunaj naselij v Sloveniji.
Ključne besede: odpuščajoče ceste (ceste, ki odpuščajo napake voznikov), prometna varnost, trajnostna varnost, človeški dejavnik, napake voznikov, varnejša cestna infrastruktura in obcestje, metoda delfi.
Objavljeno v DKUM: 08.08.2016; Ogledov: 2426; Prenosov: 433
.pdf Celotno besedilo (8,21 MB)

Iskanje izvedeno v 2.87 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici