1. Pravni promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami : magistrsko deloTjaša Kodrič, 2024, magistrsko delo Opis: Postopek odsvojitve kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij je v slovenskem pravnem redu podrejen raznim omejitvam, ki udeležencem v prometu omejuje enostavno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah in prosto razpolaganje z njimi. Javni interes je namreč na tem področju še posebej izražen zaradi nujne ohranitve kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij in njihovega potenciala, ki se izkazuje v samooskrbi in strateški surovini države, zato je pomembno, da se tak promet zavaruje. Pri zakonskih omejitvah navedenih nepremičnin, ki so nastale po ustavnem pooblastilu še posebej izstopa institut predkupne pravice. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami tako poteka omejeno, skladno z naprej določenim postopkom, v odvisnosti od upravnega organa. Tak postopek je urejen z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, nekatere posebnosti v prometu z gozdovi in zaščitenimi kmetijami pa so predpisane v specialnih zakonih. Na obravnavanem področju prevladuje naprej določen krog predkupnih upravičencev, ki se lahko razlikuje glede na to, ali gre za promet s kmetijskimi zemljišči ali gozdovi. V slednjem primeru ugotavljamo, da je ureditev nekoliko neprimerna za dejanski promet z gozdovi, saj zanemari solastnika kot predkupnega upravičenca, ki pri prodaji kmetijskega zemljišča nastopa na prvem mestu. Predkupna pravica na zadevnem področju se uveljavi z institutom javne ponudbe in njenim sprejemom, ki je predpogoj za začetek postopka odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Upravni organ tako v postopku deluje glede na postavljeno zakonsko regulacijo in določi najprimernejšega pridobitelja predmetnega zemljišča. Odobritev je ključna za nadaljnji postopek overitve in vpisa v zemljiško knjigo. Čeprav je na prvi pogled postopek poenostavljen, se v praksi pojavljajo neenaka stališča zaradi nejasnosti in (pre)splošne ureditve obravnavanega področja. Te dileme in vrzeli, ki jih bomo izpostavili tudi v delu, večinoma zapolnjujeta upravnosodna praksa in teorija. Vse zakonske ovire na tem področju in omenjena togost zakonodaje pa udeležencem v prometu omogoča izigravanje predpisov, ki se lahko izrazi tudi v ničnosti zavezovalnih pravnih poslov. V magistrskem delu obravnavamo tudi problematiko zaščitenih kmetij, za prodajo katerih so vse do leta 2022 veljale posebne omejitve. Spremembe na tem področju sedaj omogočajo delitev zaščitenih kmetij, kar je zakonodaja zavoljo izrazitega javnega interesa pred novelacijo strogo ovirala. Zaščitene kmetije so kljub navedenemu še zmeraj predmet določenega nadzora, in sicer v postopku dedovanja, ki poteka po posebnem zakonu.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, promet s kmetijskimi zemljišči, ponudba, odobritev pravnega posla, lastninska pravica, predkupna pravica, zakup
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (1,16 MB) |
2. Pravna problematika prometa s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami : magistrsko deloTomaž Kuzman, 2023, magistrsko delo Opis: Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami je v Republiki Sloveniji podvržen sistemu, ki lastnike omejuje pri sicer prostem pravnoposlovnem prenosu lastninske pravice na nepremičnini. Zaradi varovanja javnega interesa, ki izhaja iz vpliva primernega obdelovanja kmetijskih in gozdnih zemljišč na uspešno kmetijsko in gozdarsko dejavnost ter zadostno samooskrbo in suverenost države, je zakonodajalec po ustavnem pooblastilu normiral področje z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, ki določa obvezen upravni postopek, ki ga morajo pri prenosu lastninske pravice spoštovati stranke pravnega posla in upravni organi. Dodatno so normirani tudi posebni zakoni, ki na področju gozdov in zaščitenih kmetij določajo posebnosti, ki se v splošnem postopku prodaje upoštevajo za to vrsto zemljišč.
Temelj postopkovne regulacije predstavljajo zakonite predkupne pravice, ki lastniku preprečujejo prosto izbiro druge pogodbene stranke tj. Kupca. Te se v zakonsko določenem roku uveljavljajo z institutom sprejema ponudbe, ki jo upravna enota na pobudo prodajalca javno objavi na portalu e-Uprava in oglasni deski upravne enote. Nadalje je sklenitev pravnega posla s sprejemnikom ponudbe odvisna od odobritve pravnega posla, ki ga z odločbo poda upravna enota, na območju katere zemljišče leži, tako, da preveri spoštovanje vseh regulativnih pravil in posel odobri tistemu sprejemniku, ki je glede na javni interes najprimernejši bodoči lastnik zemljišča. Ta način je edini, ki kupcu omogoči vpis v zemljiško knjigo in s tem pravnoposlovni prenos lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih, gozdovih in kmetijah. Teoretično razmeroma enostaven proces, ki na podlagi načela sorazmernosti in legitimnosti ustavno dopustno posega v zasebno lastnino in dobro zasleduje javni interes, ima v praksi določene pomanjkljivosti, ki jih zaznamo v upravni in sodni praksi, predvsem zaradi pravnih praznin, ki so posledica splošnosti in togosti pravne ureditve zadevnega področja.
V magistrskem delu smo opozorili predvsem na pomembnost temeljite presoje o ustreznosti in ustavni skladnosti trenutno veljavnega zakonskega omejevanja lastnine glede na namen, ki ga tovrstna regulacija zasleduje. Izpostavili smo tudi še nerešene težave, ki se pojavljajo v postopku prodaje, ter prikazali možne prihodnje izboljšave, ki bi bile morebiti ustrezne za zagotavljanje bodočega gospodarsko, ekološko in socialno učinkovitega kmetijstva.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, lastninska pravica, promet s kmetijskimi zemljišči, odobritev pravnih poslov, predkupne pravice
Objavljeno v DKUM: 22.01.2024; Ogledov: 672; Prenosov: 183
Celotno besedilo (1,49 MB) |
3. Zakonita predkupna pravica pri prometu s kmetijskimi zemljišči : diplomsko deloNika Cuder, 2019, diplomsko delo Opis: Oblastvo nad nepremičninami je bogastvo, ki ga lahko lastnik z dobrim gospodarjenjem izkorišča. Nepremičnine so predmet trgovanja, varčevanja, špekuliranja in investiranja. Lastnik lahko prosto razpolaga s svojo lastnino, razen če zakon določa drugače. Prenos lastninske pravice je pri kmetijskih zemljiščih omejen, saj določa postopek in vrstni red predkupnih upravičencev. Zakonita predkupna pravica po ZKZ nima vpliva na lastnika nepremičnine ali bo nepremičnino prodal, ampak samo na to, komu jo bo prodal. Lastnik, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, mora ponudbo izročiti pristojni upravni enoti, predkupni upravičenci pa morajo v roku 30 dni sprejeti ponudbo. Predkupni upravičenec, ki izpolnjuje pogoje po najboljšem vrstnem redu, ima prednost pred drugimi sprejemniki ponudbe. Po poteku roka za sprejem ponudbe, predkupni upravičenec poda vlogo za odobritev pravnega posla. Na podlagi pravnomočne odločbe o odobritvi pravnega posla, sklenjeni pogodbi in plačilu davka, kupec lahko poda predlog za vpis v zemljiško knjigo.
Ključne besede: Nepremičnine, lastninska pravica, zakonita predkupna pravica, kmetijska zemljišča, promet s kmetijskimi zemljišči, predkupni upravičenci
Objavljeno v DKUM: 16.05.2019; Ogledov: 2352; Prenosov: 326
Celotno besedilo (940,22 KB) |
