| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 939
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Notranja pravna ureditev korporativne varnosti: primer Slovenske železnice
Patricija Bukovinski, 2021, magistrsko delo

Opis: Slovenske železnice so skupina, sestavlja iz devetih podjetij : SŽ-Tovorni promet, d. o. o., SŽ-Potniški promet, d. o. o., SŽ-Infrastruktura, d. o. o., SŽ-VIT, d. o. o., SŽ-ŽGP, d. d., SŽ-ŽIP, d. o. o., Prometni institut Ljubljana, d. o. o., SŽ-Železniška tiskarna, d. d. in Fersped, d. o. o.. Del železniške infrastrukture je uvrščen na seznam nacionalne kritične infrastrukture. Družba se mora držati ogromno zakonov, nacionalnih predpisov, svojih notranjih aktov in predpisov ter po novem tudi ukrepov NIJZ v času COVID-19. V magistrskem delu smo predstavili ene izmed pomembnejših zakonov, ki pripomorejo Slovenskim železnicam h korporativni varnosti. V magistrskem delu nas je zanimalo ali je sistem notranje pravne ureditve korporativne varnosti Slovenskih železnic pretežno usklajen z veljavnimi predpisi Republike Slovenije in ali so ukrepi ob razglasitvi epidemije novega COVID-19 virusa vplivali na izvajanje korporativne varnosti Slovenskih železnic. Tako smo preučili bistvene elemente zakonov, ki se vežejo na varnost na železnici in, ki na kakršen koli način pripomorejo k večji varnosti na železnici in železniškem območju delovanja. V nalogi smo zajeli področja delovanja, ki se vežejo na korporativno varnost. Tako smo v magistrski nalogi zajeli področje varnosti železniškega prometa, notranjega reda na železnici, informacijske varnosti, varstva osebnih podatkov, analize tveganj, notranjega nadzora, fizične in osebne varnosti, požarne varnosti, signalnih naprav, sistema varnega upravljanja, družbene odgovornosti in službe za obrambne zadeve, zaščito in varnost, ki sodeluje z ostalimi organizacijami, ki pripomorejo k še večji varnosti na železnici. Glede na drugo zastavljeno hipotezo pa smo pregledali trenutno zakonodajo, vezano na COVID-19. V magistrski nalogi smo predstavili kako so se podjetja v skupini SŽ soočala v času krize med epidemijo in kakšne posledice je le ta prinesla za podjetja.
Ključne besede: magistrska dela, varnost, železnica, promet, COVID-19, pravna ureditev, korporativna varnost
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 13; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
Energetska in aplikativna analiza uporabe vodika v cestnem prometu Republike Hrvaške
Franco Krog, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo izračunali potrebe po vodiku, če bi ta poganjal ves promet na Hrvaškem. Na več načinov bomo določali potrebno količino vodika, kratko bomo opisali avtomobile na gorivne celice in za koliko bi se zmanjšale količine izpušnih plinov pri rabi vodika. Pojasnili bomo načine pridobitve vodika, njegovega transporta in kolikšni bi bili stroški nakupa. Na koncu bomo primerjali rezultate in podali zaključek.
Ključne besede: vodik, vodikove tehnologije, pridobitev vodika, Hrvaška, promet
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 106; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

3.
Logistične storitve podjetja go - opti
Matevž Mazgan, 2020, diplomsko delo

Opis: Danes imamo na voljo številne možnosti prevoza, med katerimi so nizkocenovni prevozi močno razširjeni v turistični industriji. Eden izmed tovrstnih ponudnikov je tudi podjetje GoOpti, ki se ukvarja s prevozništvom. V tem diplomskem delu sem preučil področje prevozništva in obstoj različnih prevoznih sredstev ter njihove prednosti in pomanjkljivosti. V drugem delu naloge pa podrobneje predstavim enega od ponudnikov prevoznih storitev, podjetje GoOpti, razloge za njihov uspeh, izzive ter splošne elemente, ki vplivajo na uspeh in konkurenčnost tovrstnega nizkocenovnega prevoznika. Osredotočim se tudi na njihov poslovni model ter preverim, kateri so glavni elementi modela nizkocenovnega prevozništva ter v luči trenutne krize zaradi koronavirusa poskušam osvetliti še element tovrstne grožnje ter ukrepe podjetja v izogib izgubi poslovanja in prihodkov zaradi krize.
Ključne besede: promet, prevozništvo, nizkocenovni poslovni model, konkurenčnost
Objavljeno: 24.11.2020; Ogledov: 76; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

4.
Izboljšanje organizacije izrednega prevoza
Tin Čermelj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili primer logistične storitve, izvedbo in organizacijo cestnega izrednega prevoza. V prvem delu smo opredelili potrebna teoretična izhodišča, ki so potrebna za samo izvajanje prevoza. Vključili smo tudi potrebno zakonodajo za prevoze v cestnem prometu. V drugem delu smo na kratko predstavili podjetje, predstavili načrt prevoza in izvedno samega prevoza. Predstavili smo organizacijo in tudi potek prevoza na primeru s vsemi težavami in ovirami s katerimi se je prevoz soočal in kako so se le te rešile. Raziskali smo konkurenčnost v panogi in predstavili nekaj konkurentov našega podjetja. Na koncu smo podali še možne izboljšave za izredne prevoze v prihodnje in podali sklep ali so cilji doseženi.
Ključne besede: organizacija izrednega prevoza, spremstvo, promet, cestna infrastruktura, izredni prevoz, dovoljenja
Objavljeno: 23.11.2020; Ogledov: 121; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

5.
Zelena logistika in strateško uvajanje okolju prijaznih vozil v podjetju dpd d.o.o.
Karin Libman, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Težave in obremenitve, ki jih prinaša promet s hrupom ter svojimi izpuhi škodljivih snovi v zrak in okolje, se zaveda že vsak posameznik med nami. V ospredje in trend prihajajo okolju prijazna prevozna sredstva, ki s svojim izgorevanjem ne povzročajo tolikšnega izpusta plinov, poganjajo pa jih aktualni alternativni pogonski viri. Precejšnjo vlogo pri vpeljevanju okolju prijaznih vozil v naš vsakdanjik ter v izbrano podjetje DPD d. o. o. ima vsak posameznik, na katerega vplivajo različni dejavniki, med njimi tudi cena, dostopnost ali sama smiselnost. Tako smo se odločili, da bo raziskava potekala na principu smiselnosti vpeljevanja kombijev na alternativni pogonski vir v podjetje DPD d. o. o. S pomočjo elektronskih komunikacij s strokovnjaki na področju predelav avtomobilov na alternativna goriva, smo predstavili njihova mnenja o smotrnosti predelav dostavnih vozil. V pomoč so nam bili prav tako drugi elektronski viri, s katerimi smo lahko naredili primerjavo dostavnih vozil, ter na koncu ugotovili, da je za vpeljavo potreben tehten razmislek in postaviti v ospredje elemente, ki so nam pomembni.
Ključne besede: zelena logistika, onesnaževanje, promet, alternativni viri, okolju prijazna vozila.
Objavljeno: 23.10.2020; Ogledov: 153; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (2,77 MB)

6.
Poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji
Karmen Enci, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Prometni sektor je eden izmed največjih proizvajalcev onesnaževal, ki imajo na okolje zelo negativen vpliv. Škodljivi izpusti v ozračje, kot so toplogredni plini, emisije in škodljivi delci, so v veliki meri vir človekovega delovanja na okolje. Človeška miselnost, vedenje in ravnanje so tako ključni akterji tako pri povečevanju kot tudi pri zmanjševanju obremenjevanja okolja. V diplomskem delu bomo obravnavali električno mobilnost, ki je kot rešitev enega izmed pomembnejših razvojnih izzivov, s katerimi se srečujemo v 21. stoletju, kako negativne učinke onesnaževal na okolje zmanjšati, postala pomembno sredstvo trajnostnega razvoja. V raziskavi pričujoče diplomske naloge bomo z uporabo anketne metode raziskovanja analizirali poznavanje električne mobilnosti v Sloveniji na osnovi anketiranja vzorca več kot 500 polnoletnih voznikov in uporabnikov osebnih avtomobilov v Sloveniji, da bi ugotovili, kakšen je trenutni potencial za uveljavitev električne mobilnosti v Sloveniji.
Ključne besede: električna mobilnost, električna vozila, e-vozila, promet, trajnostni razvoj, toplogredni plini, trdni delci, globalno segrevanje, učinek tople grede
Objavljeno: 08.10.2020; Ogledov: 192; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
Privilegij zoper samoobtožbo kot ahilova peta sekcijskega merjenja hitrosti
Aljoša Polajžar, Jan Stajnko, 2020, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je poiskati rešitev za učinkovito delovanje sekcijskega merjenja hitrosti, ki bi bilo skladno s privilegijem zoper samoobtožbo, kot je ta razumljen v pravnem redu Republike Slovenije. Metode: Prispevek povezuje področja ustavnega in kaznovalnega prava. Za namene raziskave so uporabljene dogmatsko-normativna, jezikovna, formalno-logična in aksiološka metoda, v povezavi z ustaljenimi metodami razlage zakonskega besedila oziroma argumentacije v pravu. Ugotovitve: V prispevku je ugotovljeno, da nov predlog za spremembo zakonodaje ne bo odpravil težav sekcijskega merjenja hitrosti. Prilagodljivost pravnega urejanja preprečuje velikodušna zasnova privilegija zoper samoodločbo, kot je ta opredeljen v Ustavi Republike Slovenije. Zaradi tega velja razmisliti o novih tehničnih rešitvah, ki bi omogočale učinkovit nadzor hitrosti in hkrati ne bi omejevale temeljnih pravic. Omejitve raziskave Raziskava se omeji na prekrškovnopravne razsežnosti problematike sekcijskega merjenja hitrosti. Predlagane tehnične rešitve je v tem smislu treba ovrednotiti tudi iz zornega kota varovanja osebnih podatkov in gole tehnične izvedljivosti. Praktična uporabnost: Večkrat je bilo poudarjeno, da se sekcijsko merjenje hitrosti v Sloveniji ne bi obneslo zaradi neučinkovite zakonodaje. Prispevek se sooči s takšnimi trditvami, jih osmisli in poda smernice, v skladu s katerimi bi v prihodnje sekcijsko merjenje hitrosti vendarle lahko zaživelo. Izvirnost/pomembnost prispevka: Izvirnost prispevka se kaže v kritični obravnavi predlogov za izboljšanje zakonodaje na področju sekcijskega merjenja hitrosti. Nadalje se soočimo s sodbama Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah O`Halloran in Francis proti Veliki Britaniji in Weh proti Avstriji ter obrazloženo argumentiramo, zakaj nista neposredno uporabljivi v domačem pravnem redu. Nazadnje je na podlagi ugotovitev podan predlog tehnične rešitve, s katero bi obšli težave neučinkovitosti sekcijskega merjenja zaradi dometa privilegija zoper samoobtožbo.
Ključne besede: privilegij zoper samoobtožbo, merjenje hitrosti, promet, varnost, prekrški, pravo
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 157; Prenosov: 9
URL Povezava na datoteko

8.
Uporaba brezpilotnih zrakoplovov pri načrtovanju prometnih ureditev
Alem Salaji, 2020, diplomsko delo

Opis: Zajemanje podatkov o prometu in mobilnosti je sestavni del vsake aktivnosti v procesu načrtovanja in upravljanja s prometnim sistemom. Tradicionalni postopki so praviloma zamudni, dragi in pogosto ne dovolj natančni, zato prometni strokovnjaki iščejo rešitve, kako bi na terenu hitreje, ceneje in učinkoviteje zajemali podatke o prometu in mobilnosti ter jih nato z ustrezno programsko opremo obdelovali. Takšna nova možnost se je ponudila s pojavom cenovno dostopnih brezpilotnih zrakoplovi (dronov), ki lahko bistveno olajšajo snemanje dogajanja v kombinaciji s programsko opremo za obdelavo slik, ki omogoča hitro in učinkovito obdelavo posnetega materiala.
Ključne besede: promet, prometni tok, brezpilotni zrakoplov, dron, analiza posnetkov
Objavljeno: 28.09.2020; Ogledov: 111; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

9.
Transportna dokumentacija v železniškem prometu
Špela Aškerc, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Za nemoteno in uspešno opravljanje transporta v železniškem prometu je potrebnih vedno več dokumentov, posledično pa tudi vedno več vloženega dela ter časa. Vsak opravljen prevoz blaga je treba tudi dokumentirati. Z logističnega vidika se najprej vprašamo, koliko časa potrebujemo za določeno delo in koliko stroškov namenimo za stvari, ki so nujne za nemoteno opravljanje tega dela. V diplomskem delu zato strmimo k časovni in stroškovni analizi opravljanja dela. Posvetili se bomo predvsem pisanju tovornih listov v železniškem prometu in njegovi izboljšavi. V teoretičnem delu bomo najprej predstavili tovorni terminal, nato pa prikazali dokumente, potrebne za transport z vlakom z vidika odpreme, in dokumentacijo, ki spremlja vlak. V nadaljevanju se bomo posvetili podrobnejši predstavitvi tovornega lista in dejanskega stanja v podjetju. Podali bomo rešitev in analizirali trenutno stanje ter stanje z uvedbo rešitve in ju primerjali med seboj.
Ključne besede: železniški promet, dokumenti, tovorni list, čas, strošek
Objavljeno: 17.08.2020; Ogledov: 135; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (2,31 MB)

10.
Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji
Thomas Robnik, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Omejitve pravic iz znamke po novi EU zakonodaji obravnava posamezne omejitve pravic iz znamke, v zvezi s katerimi je nova zakonodaja EU prinesla nekatere novosti in spremembe. Napravljena je konkretna primerjava določb Direktive 2015/2436 in novele ZIL-1E, ki je Direktivo 2015/2436 prenesla v slovenski pravni red. Poleg splošnih omejitev (uporaba imena ali naslova, deskriptivna uporaba, referenčna uporaba in uporaba pravice, ki velja le na določenem območju), so predmet analize magistrskega dela še nekatere specialne omejitve, kot so dobroverna prejšnja uporaba po ZIL-1, omejitev kot posledica privolitve in omejitve pravic iz kolektivne in certifikacijske znamke. V okviru določenih omejitev je nova zakonodaja posegla v sodno prakso Sodišča EU. Očiten primer se kaže pri omejitvi glede uporabe imena ali naslova, ki je bila s prenovljeno določbo usmerjena izključno na fizične osebe. Sodna praksa je pred tem dopuščala, da so se na omejitev lahko sklicevale tudi pravne osebe oziroma družbe in v gospodarskem prometu v skladu z dobrimi poslovnimi običaji uporabljale znamki enako firmo ali trgovinsko ime. Avtor ugotavlja, da izključitev družb iz te omejitve zagotavlja boljše razlikovanje med znamko in firmo oziroma trgovinskim imenom. Vendarle velja slednje le v omejenem obsegu, saj je položaj nekaterih družb ostal nespremenjen. To so predvsem tiste družbe, ki so trgovinska imena ali firme začele uporabljati pred registracijo znamke. Le-te imajo še zmeraj možnost obrambe v smislu omejitve pri uporabi imena ali naslova. Enako velja za firme samostojnih podjetnikov. Poleg tega se lahko po slovenskem pravu tretji, ki so določen znak začeli dobroverno uporabljati pred prijavo znamke, prav tako sklicujejo tudi na dodatno omejitev prejšnje dobroverne uporabe, ki je Direktiva 2015/2436 ne vsebuje. Nenazadnje pa večje razlikovanje omogoča izključitev omejitve za tiste družbe, ki so firme začele uporabljati po registraciji znamke in zagotovitev pravice do preprečitve registracije kasnejše znamke na podlagi neregistriranega prejšnjega znaka (firme) po novem relativnem razlogu za zavrnitev, ki ga je prenesla novela ZIL-1E. Avtor nadalje posebej izpostavlja primernost ureditve koeksistence dveh enakih znamk kot posledice privolitve imetnika prejšnje znamke k uporabi kasnejše. Z vidika potrošnika in zagotavljanja temeljne funkcije izvora takšen položaj zmeraj ni ustrezen, vendar je pri tem potrebno ločiti primere dvojne identičnosti in primere podobnosti. Kadar hkrati obstajata dve enaki znamki za enako blago ali storitve, se obstoj zmede pri potrošnikih predvideva in če se potrošniki ne bodo mogli zavedati razlik med njima, znamka ne bo zagotovila svoje funkcije izvora. V primeru podobnosti se zmeda ne predvideva, zato je zahtevano tehtanje pogoja ustvarjanja zmede v vsaki zadevi posebej.
Ključne besede: Direktiva 2015/2436, ZIL-1E, uporaba znamke, dobri poslovni običaji, gospodarski promet, dobra vera, firma, soobstoj znamk, funkcije znamke
Objavljeno: 26.06.2020; Ogledov: 278; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (797,24 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici