Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: mobilnost, javni promet, železniški promet, inteligentni sistemi, sledenje vlakov, ERTMS, European Rail Traffic Management, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 12.05.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,03 MB)

Opis: Prometne nesreče z udeležbo divjadi so v Sloveniji vse pogostejše, predvsem zaradi širjenja cestne infrastrukture v naravna območja. To povečuje tveganje trkov med vozili in prostoživečimi živalmi, kar ne povzroča le materialne škode, ampak tudi ogroža varnost voznikov in živali. V diplomskem delu smo podrobno analizirali problematiko teh nesreč in obstoječe preventivne ukrepe, kot so varovalne ograje ob cestah, modri odsevniki, zeleni mostovi za varen prehod divjadi ter prometni znaki za opozarjanje na prisotnost živali. V drugem delu naloge smo predstavili primere dobre prakse iz tujine, kjer so zeleni mostovi in zvočna odvračala že dokazali svojo učinkovitost pri zmanjševanju trkov. Kljub tem ukrepom se število nesreč še vedno povečuje, kar kaže na potrebo po dodatnih rešitvah. Predlagamo nadgradnjo infrastrukture, izboljšano sodelovanje med državnimi institucijami in lokalnimi skupnostmi ter uporabo naprednih tehnologij, kot so senzorski sistemi za zaznavanje divjadi ob cestah. Poleg tehničnih izboljšav je ključno tudi ozaveščanje voznikov o nevarnostih, ki jih divjad predstavlja, zlasti v času selitev in parjenja. Diplomsko delo ponuja vpogled v trenutne izzive in rešitve za izboljšanje prometne varnosti v Sloveniji, posebej glede trkov med vozili in divjadjo.
Ključne besede: cestni promet, trki z divjadjo, preventivni ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 45
Celotno besedilo (1,43 MB)

Opis: Postopek odsvojitve kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetij je v slovenskem pravnem redu podrejen raznim omejitvam, ki udeležencem v prometu omejuje enostavno pridobitev lastninske pravice na nepremičninah in prosto razpolaganje z njimi. Javni interes je namreč na tem področju še posebej izražen zaradi nujne ohranitve kmetijskih in gozdnih zemljišč ter kmetij in njihovega potenciala, ki se izkazuje v samooskrbi in strateški surovini države, zato je pomembno, da se tak promet zavaruje. Pri zakonskih omejitvah navedenih nepremičnin, ki so nastale po ustavnem pooblastilu še posebej izstopa institut predkupne pravice. Promet s kmetijskimi zemljišči, gozdovi in kmetijami tako poteka omejeno, skladno z naprej določenim postopkom, v odvisnosti od upravnega organa. Tak postopek je urejen z Zakonom o kmetijskih zemljiščih, nekatere posebnosti v prometu z gozdovi in zaščitenimi kmetijami pa so predpisane v specialnih zakonih. Na obravnavanem področju prevladuje naprej določen krog predkupnih upravičencev, ki se lahko razlikuje glede na to, ali gre za promet s kmetijskimi zemljišči ali gozdovi. V slednjem primeru ugotavljamo, da je ureditev nekoliko neprimerna za dejanski promet z gozdovi, saj zanemari solastnika kot predkupnega upravičenca, ki pri prodaji kmetijskega zemljišča nastopa na prvem mestu. Predkupna pravica na zadevnem področju se uveljavi z institutom javne ponudbe in njenim sprejemom, ki je predpogoj za začetek postopka odobritve pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Upravni organ tako v postopku deluje glede na postavljeno zakonsko regulacijo in določi najprimernejšega pridobitelja predmetnega zemljišča. Odobritev je ključna za nadaljnji postopek overitve in vpisa v zemljiško knjigo. Čeprav je na prvi pogled postopek poenostavljen, se v praksi pojavljajo neenaka stališča zaradi nejasnosti in (pre)splošne ureditve obravnavanega področja. Te dileme in vrzeli, ki jih bomo izpostavili tudi v delu, večinoma zapolnjujeta upravnosodna praksa in teorija. Vse zakonske ovire na tem področju in omenjena togost zakonodaje pa udeležencem v prometu omogoča izigravanje predpisov, ki se lahko izrazi tudi v ničnosti zavezovalnih pravnih poslov. V magistrskem delu obravnavamo tudi problematiko zaščitenih kmetij, za prodajo katerih so vse do leta 2022 veljale posebne omejitve. Spremembe na tem področju sedaj omogočajo delitev zaščitenih kmetij, kar je zakonodaja zavoljo izrazitega javnega interesa pred novelacijo strogo ovirala. Zaščitene kmetije so kljub navedenemu še zmeraj predmet določenega nadzora, in sicer v postopku dedovanja, ki poteka po posebnem zakonu.
Ključne besede: kmetijsko zemljišče, gozd, kmetija, promet s kmetijskimi zemljišči, ponudba, odobritev pravnega posla, lastninska pravica, predkupna pravica, zakup
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Pojav kriznih situacij v Rdečem morju je močno vplival na pomorski transport. Napadi oboroženih Hutijev na tovorne ladje namreč povzročajo od novembra 2023 svetovnim ladjarjem velike finančne izgube. Ti se zaradi okrepljenih in ponavljajočih se napadov odločajo, da se bodo do nadaljnjega izogibali plovni poti čez Rdeče morje, ki je sicer ena najpomembnejših pomorskih poti. A preusmeritev ladij iz Rdečega morja na jug okoli rta Afrike pomeni več kot deset dni daljšo pot in v povezavi s tem tudi motene ter otežene pristaniške dejavnosti. Izpostavljen problem kriznih situacij v Rdečem morju ter njihov vpliv na pristanišča smo reševali postopoma. Najprej preko teoretičnih izhodišč preko katerih smo identificirali geostrateške okvirje plovnih poti, ki so pomembni za svetovni pomorski promet in spremembe le teh, ki se dogajajo zaradi oboroženih napadov Hutijev. Metodologija raziskave je sledila kombinaciji metod, vključno z opazovanjem ter s primerjalno analizo za celovito razumevanje delovanja pristanišč v kriznih razmerah. Rezultati so pokazali, da piratstvo povečuje zamude in preusmeritve ladijskih plovil ter posledično s tem tudi ustvari negotovosti glede dostave tovora v pristanišča. Prav tako pa smo ugotovili, da imajo piratski napadi na tovorne ladje še veliko širše posledice, saj vplivajo na različne vidike mednarodne skupnosti.
Ključne besede: pomorski promet, Rdeče morje, Hutiji, pristanišča, pretovor
Objavljeno v DKUM: 20.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1,89 MB)

Opis: Železniška infrastruktura je ključnega pomena za gospodarski razvoj države, saj omogoča učinkoviti pretok blaga in ljudi. Vlak ima možnost prevažanja velikih količin tovora na dolge razdalje, kar pripomore k okoljski trajnosti, ker je v primerjavi z drugimi oblikami prevoza železniški promet okolju prijaznejši. V diplomskem delu je analizirana železniška povezava Pragersko – Ormož – Hodoš, ki je del Sredozemskega koridorja RFC 6 in je bila v sklopu nadgradnje železniškega sistema posodobljena. Kljub nadgradnji te povezave so dolžine postajnih tirov ponekod prekratke za križanje vlakov dolžine 740 metrov, kakor tudi omejitve pri zavarovanju proge, kar vpliva na daljše potovalne čase in zmanjšano zmogljivost. Diplomsko delo se osredotoča na železniško infrastrukturo in vpliv vodenja prometa na povečanje zmogljivosti in potovalnih časov na obravnavani železniški povezavi.
Ključne besede: povečanje zmogljivosti, potovalni časi, železniški promet, železniška infrastruktura, interoperabilnost, Pragersko – Ormož - Hodoš
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 42
Celotno besedilo (7,05 MB)