1. Vodenje IT projekta z uporabo orodja MS ProjectDaris Ćurić, 2022, magistrsko delo Opis: Tema magistrskega dela je projektno vodenje. Projektno vodenje lahko opredelimo kot uporabo znanja, veščin, orodij in tehnik pri projektnih aktivnostih za doseganje projektnih zahtev. Vodenje projektov se izvaja z uporabo in integracijo procesov projektnega vodenja za začetek, načrtovanje, izvedbo, spremljanje, nadzor in zapiranje. Da lahko pridemo do projektnega vodenja, moramo najprej razumeti, kaj predstavlja pojem projekt. Zato smo magistrsko nalogo razdelili na tri dele. Prvi del se nanaša na projekt, drugi del na projektno vodenje, tretji pa je praktični del, v katerem smo predstavili orodje MS Project.
V prvem delu smo najprej opredelili pojem projekt oziroma smo zbrali opredelitve različnih avtorjev, predstavili lastnosti in življenjski cikel projekta. Lastnosti projekta, kot so začetni in končni datum ter cilj projekta, so tiste značilnosti, zaradi katerih projekte razumemo tako, kot jih razumemo. Življenjski cikel predstavlja življenjsko dobo projekta od razvoja do samega konca. Potem smo predstavili vrste projektov glede na različne kategorije, kot so cilj projekta, kompleksnost, vir kapitala itd. Spoznali smo veliko število projektov, kot so gradbeni, poslovni, interni, javni, IT projekti itd. Nato smo predstavili, kako različne kulture vplivajo na projekte, kako projekt začeti in kateri so kritični dejavniki uspeha. Podali smo nekaj korakov, ki jih je treba narediti, preden začnemo z izvedbo projekta in našteli dejavnike, na katere je treba biti pozoren. Pri dejavnikih smo predstavili pojem projektnega trikotnika, ki se uporablja kot izhodišče za ocenjevanje uspešnosti projektov.
V drugem delu smo opredelili pojem projektnega vodenja in predstavili zgodovino projektnega vodenja. Zgodovino projektnega vodenja smo razdelili v štiri faze. Potem smo opredelili metodologije projektnega vodenja in predstavili tri skupine metodologij, in sicer tradicionalno, agilno in hibridno. Vsaka izmed skupin vsebuje število različnih metodologij, ki imajo svoje prednosti in slabosti. V nadaljevanju smo ugotovili, kakšna je vloga projektnega vodje in katere lastnosti imajo dobre vodje. Kot pri vsakem vodenju je zelo pomembno, da ima vodja dobre odnose z ljudmi, da razume njihove potrebe in da z njimi komunicira. Proučili smo tudi programsko opremo, ki se danes uporablja pri vodenju projektov. Predstavili smo različna orodja, našteli njihove lastnosti, prednosti in slabosti. Eno izmed orodij, ki smo ga na kratko predstavili, je MS Project, ki smo ga v tretjem delu uporabili za načrtovanje in simulacijo projekta.
V tretjem delu smo predstavili projekt uvedbe CRM rešitve skozi orodje MS Project. Najprej smo prikazali osnovne lastnosti projekta, kot sta začetni in končni datum. V projektu smo uporabili koledar, ki smo ga izdelali za potrebe projekta. Prikazali smo tudi vire, ki v projektu opravljajo določena opravila, ter podrobno opisali vsako fazo projekta. Projekt smo razdelili na štiri faze. Nato smo prikazali, kako smo uporabili vire v projektu oziroma koliko ur dela vsak vir na projektu. Na koncu smo simulirali delo na projektu in spremljali napredek ter na podlagi tega izdelali nekaj poročil, kar je ena izmed funkcionalnosti orodja MS Project.
Ključne besede: projektno vodenje, projekt, IT, kritični dejavniki uspeha, metodologije projektnega vodenja, CRM
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 152; Prenosov: 40
 Celotno besedilo (2,94 MB) |
2. Uporaba sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije pri vodenju projektovMartina Mrakič, 2022, diplomsko delo Opis: Projekt je delo, ki se izvede samo enkrat, imeti mora jasen začetek in konec ter opredeljen proračun in načrt, kako naj bo izveden. Za uspešno celovito izvedbo tovrstnih projektov je ključna uporaba orodij, ki prikažejo celovit pregled nad vodenjem projekta. Eno takšnih orodij so informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS), ki so se v zadnjih desetletjih bistveno nadgradili in posledično postali učinkovito orodje za upravljanje kompleksnega poteka projektov. Tovrstni projektni informacijski sistemi so postali nepogrešljivo orodje v rokah projektnih teamov, saj si z njihovo uporabo ne olajšamo poteka dela na projektu in njegovega vodenja, ampak imamo zagotovljen tudi celovit pregled nad napredovanjem projekta.
V diplomskem delu smo obravnavali pojme projekt, projektno vodenje in informacijski sistemi za upravljanje projektov (PMIS). V teoretičnem delu smo tako opredelili projekt in njegove značilnosti, predstavili vrste projektov in opisali življenjski cikel ter faze projekta. Opredelili smo tudi projektni management in korake projektnega managementa. V nadaljevanju smo opredelili projektni informacijski sistem in sodobno informacijsko-komunikacijsko tehnologijo kot programsko opremo in okolje za vodenje projektov. V drugem delu diplomske naloge smo se usmerili v konkretna, sodobna in spletna orodja, namenjena podpori vodenju projektov. Predstavili smo tri različna spletna orodja, in sicer ClickUp, Trello in Asana, ki smo jih v nadaljevanju medsebojno primerjali. Ugotovili smo, da imajo navedena spletna orodja s področja vodenja projektov sicer podobne osnovne funkcije, da pa se razlikujejo v cenah in modelih obračunavanja stroškov licenc, predvsem pa v primernosti uporabe v različnih tipih podjetij in projektov.
Ključne besede: Projekt, projektno vodenje, sodobna informacijsko-komunikacijska tehnologija, ClickUp, Trello, Asana
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 232; Prenosov: 41
Celotno besedilo (2,08 MB) |
3. |
4. Idejna zasnova implementacijskega orodja za uvedbo sistema za elektronsko predpisovanje in administracijo zdraviAlja Polner, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskali in oblikovali idejno zasnovo implementacijskega orodja za implementacijo sistema za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil Better Meds podjetja Better d.o.o. Implementacijsko orodje je namenjeno projektni skupini v bolnišnicah, saj bi slednje podpiralo implementacijo z dodatno vsebino, orodji za projektno vodenje ter dokumentnimi predlogami. Mnogokrat projektno skupino v bolnišnici sestavlja klinično osebje, ki nima znanj in izkušenj s področja projektnega vodenja. Informacijski sistem za načrtovanje in sledenje implementacijskega sistema Better Meds bo z vsebino implementaciji, dokumentnimi predlogami ter možnostjo sodelovanja med različnimi deležniki v projektu pomagalo k enotnem vodenju projekta. Uporabniki bodo tako imeli možnost dostopa do projektne časovnice, lahko bodo sledili svojim projektnim nalogam ter jih ob zaključku označili kot zaključene. Na podlagi te informacije se bo izračunal napredek implementacije, brez da bi moral projektni vodja karkoli posodabljati. Da smo se razvoja idejne zasnove lahko lotili, smo najprej opredelili projektno vodenje ter informacijske sisteme, ki projektno vodenje podpirajo. Ogledali smo si tudi celovite informacijske rešitve ter implementacijske metodologije. Problem smo definirali tako, da smo opravili intervju z osebami, ki so sistem Better Meds že implementirale. Skozi intervjuje smo opazili, da se največ izzivov pojavlja prav pri spremljanju implementacije ter vodenju dokumentacije. Na podlagi definicije problema ter predhodno pridobljenega znanja smo nato izpeljali idejno zasnovo s pomočjo katere se lahko v prihodnosti ustvaril prototip. Pripravili smo tudi predloge naslednjih akcij, ki bodo sledile ob zaključku idejne zasnove.
Ključne besede: informacijski sistem, projektno vodenje, sistem za elektronsko predpisovanje in administracijo zdravil, implementacijsko orodje, implementacijska metodologija.
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 401; Prenosov: 36
Celotno besedilo (8,53 MB) |
5. Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektovUroš Erazem, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi obravnavamo problem izbire programa za projektno vodenje. Problem ni trivialen, saj je na trgu zelo veliko tovrstnih programskih rešitev, izmed katerih je potrebno najti tako, ki bo zadostila našim potrebam (funkcionalnost, obseg, cena). Podjetja se zaradi tega pogosto odločijo za napačno programsko opremo in kasneje obžalujejo izbiro ali pa se dolgo časa prilagajajo programski opremi in ne programska oprema njim. Zaradi tega je potrebno pred izbiro programske opreme detajlno raziskati vsako programsko rešitev, po možnosti pridobiti testno okolje, kjer lahko ključni uporabniki preizkusijo program na lastni koži. Rešitev za ta problem bomo odpravili z razvojem modela za pomoč pri izbiri programske opreme za vodenje projektov, ki bo podjetjem olajšal izbiro programa ter jim omogočil, da bodo kupljeno programsko opremo izkoristili, po možnosti brez dodelav in preobsežnih posegov v kodo.
Večkriterijski model za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektov smo razvili s pomočjo slovenskega programa DEXi, kamor smo predhodno vnesli kriterije, zaloge vrednosti in funkcije koristnosti. Model smo ovrednotili na treh programskih opremah za vodenje projektov – Zoho, Microsoft Project in 4PM. Na podlagi izvedene analize smo ugotovili, da je najbolje ocenjena programska oprema Zoho, na podlagi ekonomskih parametrov, tehničnih parametrov in specifičnih parametrov. Enako je pokazala primerjalna analiza po specifičnih kriterijih. Na podlagi pridobljenih rezultatov in pregledu literature sekundarnih virov menimo, da je model podal pravo oceno in je primeren za uporabo v praksi.
Ključne besede: projektno vodenje, programska oprema, razvoj večkriterijskega modela, DEXi, izbira programske opreme
Objavljeno v DKUM: 26.08.2020; Ogledov: 635; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,71 MB) |
6. Kritični dejavniki uspeha vodenja it projektaAleksander Thomas Weingerl, 2020, magistrsko delo Opis: Za opravljanje več medsebojno povezanih aktivnosti je postal projektni pristop nekaj tako splošno uporabnega, da se ga poslužujejo tako posamezniki kot tudi manjše in večje skupine. Določen proces oziroma problem rešimo veliko lažje, če ga razdelimo na več manjših podproblemov in se lotimo vsakega posebej, ter ga po potrebi glede na njegovo kompleksnost členimo še naprej. V magistrskem delu se bomo osredotočili na informacijsko-tehnološke projekte, ki jih uvrščamo med večje, zelo razčlenjene in posledično tudi kompleksne projekte. Zaradi njihovih lastnosti je v takšen projekt treba vložiti nekoliko več truda, saj so po navadi zelo razdrobljeni, vključenih pa je več oseb, tako na strani izvajalca kot na strani naročnika. Življenjski cikel takšnega projekta je dokaj strogo predviden in razdeljen na štiri glavne faze.
Magistrsko delo smo razdelili na dva glavna segmenta, in sicer na teoretični in empirični del. V teoretičnem delu smo se podrobneje posvetili opredelitvi projekta oziroma projektnega managementa, kjer smo zajeli nekaj zgodovine s tega področja, različne definicije projekta, prednosti in slabosti projektnega managementa, proučili projektno dokumentacijo in zapisali tudi nekaj posebnosti informacijsko-tehnoloških projektov. V nadaljevanju smo se osredotočili na življenjski cikel projekta oziroma njegove faze. Nato smo zbrali, proučili in opisali nekaj klasičnih in agilnih metodologij vodenja razvoja programske opreme, pogledali pa smo tudi projektne vloge, njihove medsebojne povezave in nivoje, v katere posamezna vloga spada. Na koncu teoretičnega dela smo pozornost namenili kritičnim dejavnikom uspeha, kjer smo raziskovali, kateri so najpogostejši vzroki za neuspeh informacijsko-tehnoloških projektov, kako kritične dejavnike med projektom obvladati in kako upravljati tveganja.
V empiričnem delu smo pripravili strukturiran intervju, s katerim smo želeli s strani projektnih managerjev izvedeti, katere metodologije razvoja se pri svojem delu največkrat poslužijo, katera izmed štirih faz življenjskega cikla je po njihovem mnenju najpomembnejša, ali je potrebnega več napora pri sodelovanju z naročnikom ali projektno skupino, kako pomembna je naklonjenost projektu s strani naročnika, kako obdržati predanost projektu s strani naročnika, kaj so ključni izzivi pri vodenju projektne skupine, ali se ob stiku poslovne in tehnične logike pojavljajo težave ter kateri so po njihovem mnenju ključni kritični dejavniki pri vodenju informacijsko-tehnološkega projekta. Po opravljeni evalvaciji intervjujev smo ugotovili, da se v praksi pri izbiri metodologije razvoja v večini primerov uporabljajo hibridni pristopi. Kot pomembnejši fazi v projektu sta se izkazali začetni fazi, kot bolj zapleteno sodelovanje pa tisto v smeri naročnika. Naklonjenost naročnika projektu intervjuvanci ocenjujejo kot zelo pomembno, ki jo je najbolje vzdrževati s sprotnim dostavljanjem rezultatov, večjih težav glede spoja poslovne in tehnične logike pa ne omenjajo. Kot najbolj kritični dejavnik informacijsko-tehnološkega projekta je izpostavljena priprava na razvoj.
Ključne besede: informacijska tehnologija, kritični dejavniki, projektno vodenje, razvoj programske opreme, metodologije razvoja.
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 790; Prenosov: 84
Celotno besedilo (2,22 MB) |
7. Izzivi povečevanja projektne organizacijske zrelosti v energetski panogiBoštjan Vrhovšek, 2019, magistrsko delo Opis: Energetska podjetja, ki delujejo na področju prodaje zemeljskega plina, se srečujejo z obsežnimi spremembami. Da so podjetja lahko sledila tem spremembam in se jim ustrezno prilagodila, so bila primorana uvajati spremembe tudi v svojem poslovanju in organizaciji. Ta kompleksnost sistema, kjer se je podjetje v določenem trenutku moralo preoblikovati, spremeniti poslovni model (tako na nabavni kot na prodajni strani), vse to pravilno in skladno z zakonodajo upravljati ter na koncu uspešno prodati na trgu, je predstavljala za mnoga podjetja velik izziv. Podjetja morajo poiskati rešitve tako, da bodo konkurenčna na trgu in se bodo sposobna prilagoditi zahtevam svojih kupcev. Opustiti morajo tradicionalne vzorce delovanja in pri nastopu na trgu doseči svojo vlogo in poslovni model, saj bodo le tako lahko delovala neodvisno in v smeri svojih ciljev. Pri tem imajo veliko vlogo tudi zaposleni, ki morajo prav tako spremeniti načine izvajanja svojega dela in odnos do kupcev.
Doseganje navedenega je izjemno zahtevno, gre torej za organizacijsko izjemno zahteven projekt, ekonomsko upravičen samo ob doseganju zadostne ekonomije obsega, saj so fiksni stroški precej visoki (organizacijska struktura, najem transportnih poti, članstva). Ključno je, da podjetja to spoznajo in začnejo z aktivnostmi v smeri preoblikovanja. Rešitev je lahko v oblikovanju projektne pisarne, ki z implementacijo celovitega sistema projektnega managementa v podjetju, zagotovitvijo ustrezne projektne usposobljenosti vodij projektov in članov projektnih timov, vzpostavitvijo projektnega informacijskega sistema in drugimi dejavnostmi podpre pravilno in pravočasno izvedbo vseh projektov, ki so potrebni za nastale spremembe na trgu. Pri tem pa mora podjetje paziti na pomembne dejavnike (enostavnost, osredotočenost, planiranje, polno podporo vodstva, komuniciranje) za uspešno umestitev projektne pisarne in obvladovanje tveganj (število vodij, izgorelost, papirologijo, org. prestrukturiranje) – tveganje in rezultati gredo z roko v roki.
Vzpostavljanju uspešnega projektnega vodenja, s pomočjo katerega bodo podjetja dosegla želen cilj, mora slediti tudi ustrezen informacijski sistem, ki je vezan na projekt in njegovo okolje, v katerem je oblikovan, voden, izvajan in končan. S pomočjo informacijskega sistema bomo lažje nadzirali, upravljali in vodili projekte, ki so potrebni za preoblikovanje podjetja. Informacijski sistem bo osrednji element kontrolnega mehanizma, ki bo spremljal vse dogajanje in nas pravočasno obveščal o doseženem in potrebnih korektivnih ukrepih.
Magistrsko delo izpostavlja pomen in nujnost projektnega vodenja in projektne organiziranosti za pravilno odzivanje podjetja na spremembe in izzive na trgu. Ključno pri tem je, da se proces preoblikovanja podjetja ne konča z vzpostavitvijo nove organizacijske oblike in članstva v lastni bilančni skupini, pač pa z vzpostavitvijo kontinuiranega procesa razvoja projektne pisarne in zasledovanjem ciljev, opredeljenih v strategiji. Dolgoročen obstoj lahko zagotovita le nenehno prilagajanje trgu in sprotno preoblikovanje poslovnega procesa, tako da bo sledil tržnim razmeram in kupčevim potrebam.
Ključne besede: zemeljski plin, spremembe na trgu zemeljskega plina, bilančna skupina, projektno vodenje, projektna pisarna, operater distribucijskega omrežja.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2020; Ogledov: 929; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,91 MB) |
8. Primerjava programov za upravljanje projektovJure Bezjak, 2019, diplomsko delo Opis: Dandanes je upravljanje projektov eno kompleksnejših človeških opravil. Zato zahteva določeno znanje, ogromno izkušenj in posebne programe za upravljanje projektov.
Na trgu je ogromna množica programov za upravljanje projektov, toda pojavlja se vprašanje: ali ti programi pokrivajo vsa področja upravljanja projektov, ki jih mora pokrivati dober projektno informacijski sistem?
S primerjavo treh programov za upravljanje projektov, ki so namenjeni manjšim in srednje velikim podjetjem, sem prišel do sledečih ugotovitev:
• Programi še ne pokrivajo vseh področij upravljanja projektov.
• Obstajajo velike razlike v številu področij, ki jih posamezni program pokriva, kljub enaki ceni programa.
Ključne besede: projekt, upravljanje projektov, vodenje projektov, programi za upravljanje projektov, projektno informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 16.12.2019; Ogledov: 996; Prenosov: 135
Celotno besedilo (1,47 MB) |
9. Vodenje projektov v podjetju SMM proizvodni sistemi d.o.o. : diplomsko deloJure Treiber, 2019, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem predstavil problematiko vodenja projekta za naftno industrijo, ki je tudi bil prednostni projekt za podjetje SMM d.o.o.. Za obravnavo problema sem uporabil različne metode kot so: opisna, primerjalna, empirična in študija realnega primera. Z uporabo teh metod sem dobil rezultate, ki so zajemali tudi končno mnenje naročnika in potrditev ciljev, ki sem si jih zadal ob začetku pisanja diplomskega dela. Projekt je bil kljub visokim standardom izdelave in težavnemu vodenju uspešen, kar dokazuje, da je zelo pomembna organizacija dela ter vnaprejšnje planiranje dogodkov.
Ključne besede: Vodenje projektov, Projektni management, Projektno delo, Organizacija proizvodnje, Naftna industrija
Objavljeno v DKUM: 05.07.2019; Ogledov: 1423; Prenosov: 165
Celotno besedilo (1,04 MB) |
10. Razvoj izdelka in tehnologije izdelave olimpijske palice za dvigovanje uteži po iwf standardu : magistrsko deloNik Stegel, 2019, magistrsko delo Opis: Olimpijska palica je univerzalen športni pripomoček, primeren za izvedbo vseh športov moči. Na modernih Olimpijskih igrah jo redno uporabljajo že od leta 1896. Dimenzije in ostale značilnosti narekuje standard Mednarodne zveze za dvigovanje uteži IWF.
Magistrska naloga se je pripravila za slovenskega naročnika, namen naloge je projektno vodenje razvoja olimpijske palice, prilagojene IWF standardu. Cilj projekta je izbrati ustrezen material in pripraviti primerno tehnologijo za izdelavo palice. Celoten razvojni proces produkta je razdeljen v več faz življenjskega cikla, vsaka izmed njih je podprta s končnimi dokumenti na koncu posameznega poglavja. Jedro magistrske naloge je razčlenjeno na izbiro materiala s pomočjo kemijske analize konkurenčnih proizvodov, tehnologijo izdelave s poudarkom na rebričenju in določanju površinske elektro-kemične zaščite. Izbrani material slovenskega proizvajalca se potrdi z računalniško izvedeno trdnostno analizo. Z ocenitvijo vseh stroškov razvoja in izdelave posamezne palice je predlagana določitev prodajne cene izdelka.
Determiniran tehnološki projekt se zaključi z integracijo, pridobljeni rezultati pa se predajo naročniku z namenom dokončanja zastavljenega projekta.
Ključne besede: olimpijska palica, IWF, LCA analiza, rebričenje, kromiranje, projektno vodenje
Objavljeno v DKUM: 10.06.2019; Ogledov: 763; Prenosov: 165
Celotno besedilo (3,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
