| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Znamenitosti mesta Slovenj Gradec kot spodbuda za plesno ustvarjanje
Brigita Stopar, 2021, diplomsko delo

Opis: Projektno delo postaja vedno bolj pogosta dejavnost v naših vrtcih. Omogoča drugačno delo v odnosih do drugih ljudi, spoznavanju širše okolice in drugih dejavnosti izven vrtca. Pri uresničitvi tega interesa je najpomembnejši otrok kot posameznik, starši in nenazadnje tudi vzgojiteljev interes, da celotno projektno delo organizira. V tem procesu je potrebnih več različnih ljudi, ki širijo otrokovo osebnost, socialno okolje in vedoželjnost. Pri projektnem delu se otrok uči, pridobi nove izkušnje, znanja in spoznanja o širši okolici. Namen našega projektnega dela je otrokom predstaviti naše mesto Slovenj Gradec, kjer smo v ospredje postavili ples in plesne dejavnosti. Prvi del diplomske naloge zajema teoretični del, kjer so podrobno opisane znamenitosti mesta.. V drugem delu je na kratko predstavljen empirični del diplomske naloge, ker je bil naš glavni cilj otroke seznaniti z mestom v katerem živijo. Poudarek smo dali na nekaj znamenitostih mesta, ki nosijo bogato zgodovinsko zgodbo. V tretjem delu pa so opisane in predstavljene dejavnosti, ki smo jih izvajali skozi projektni mesec. Osredotočili smo se na znamenitosti gradu Rotenturn, medičarstvo in svečarstvo Perger ter glasbeno šolo Huga Wolfa. Celotni projekt se je izvajal v mestu Slovenj Gradec, kjer je tudi matični vrtec. Naše projektno delo temelji na teoriji projektnega dela, zato si sledi po naslednjih etapah: pobuda, skiciranje projekta, načrtovanje, izvajanje in sklepni del.
Ključne besede: Projektno učno delo, mesto Slovenj Gradec, znamenitosti mesta, ples, plesna vzgoja.
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 188; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

2.
Svetlobno onesnaženje – projektni pristop v srednješolskem izobraževanju
Teja Bezgovšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje.
Objavljeno: 27.08.2019; Ogledov: 521; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (6,65 MB)

3.
Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli
Ana Ferk, 2018, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo Nadgradnja učne priprave na projektno učno delo pri pouku slovenščine v srednji šoli prinaša nov pogled na oblikovanje vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku slovenskega jezika in književnosti v srednji šoli. Ukvarjali smo se z analiziranjem že obstoječe učne priprave na projektno učno delo, ki smo jo v nadaljevanju dopolnili ter izboljšali s sodobnimi učnimi pristopi in strategijami. V teoretičnem delu magistrskega dela smo uporabili opisno oziroma deskriptivno metodo, s katero smo povzeli in oblikovali teoretična dognanja o novejših pristopih k učenju ter o projektnem učnem delu. Praktični del omenjenega magistrskega dela sprva prinaša razčlembo učne priprave na projektno učno delo pri pouku književnosti, ki smo jo uresničili z metodo analize, nadalje pa se naše raziskovanje osredini okoli oblikovanja izboljšane različice učne priprave. V slednjo smo želeli vključiti spoznanja o novih pogledih na učenje in poučevanje (npr. sodelovalno, izkustveno učenje), poleg tega pa smo želeli učni proces zastaviti tako, da vključuje čim več oblik in metod dela, ki dandanes v tradicionalnem pouku niso aktualne. Posodobljeno učno pripravo smo zasnovali z metodama analize in sinteze. Posodobljena in z raznolikimi metodami dela podprta učna priprava je namenjena učiteljem, strokovnjakom, študentom pedagoških smeri in vsem, ki so vključeni v proces vzgoje in izobraževanja, da se kdaj odmaknejo od klasičnega načina poučevanja ter uporabijo razgibano in za učence zanimivo projektno učno delo.
Ključne besede: slovenščina, književnost, projektno učno delo, učna priprava, srednja šola.
Objavljeno: 21.11.2018; Ogledov: 661; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,97 MB)

4.
Vključevanje kulturne dediščine pri pouku tehnike in tehnologije na primeru raglje na vozičku
Majda Fiksl, 2010, strokovni članek

Opis: Splošna človekova lastnost je ustvarjalnost, zanjo pa so potrebne nekatere sposobnosti in osebne lastnosti, ki jih ima vsak izmed nas v večji ali manjši meri. Veliko ustvarjalnosti je v izdelkih ljudske obrti, ki nas spominjajo na našo kulturno dediščino. S tem projektnim delom želim spodbuditi radovednost in domiselnost ter čut do kulturne dediščine. Prenovljen učni načrt pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli nam takšen način dela omogoča pri rednem pouku in izbirnih vsebinah. Učenci raziščejo gradiva in tehnologije, značilne za okolje, v katerem živijo, ter izdelajo predmete. V šolski praksi na ta način dosežke naših prednikov prenašamo na mlajše generacije. Predstavljam eno izmed takih možnosti, z željo, da bi se v pouk vnašalo čim več uporabnih izdelkov, ki so povezani z našo preteklostjo.
Ključne besede: metodika, učne metode, projektno učno delo, projekti, kulturna dediščina, tehnika in tehnologija, osnovne šole
Objavljeno: 12.10.2017; Ogledov: 977; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (872,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Tehnika in tehnologija v prepletenosti z drugimi področji
Zvonka Cencelj, 2010, strokovni članek

Opis: V članku predstavljam projektno učno delo, sodelovalno in raziskovalno učenje pri predmetu tehnika in tehnologija. Opisani pristopi k poučevanju pri učencih razvijajo tehnično ustvarjalnost, domišljijo, čut za skupinsko delo, vztrajnost, natančnost, likovno ustvarjalnost in čut za igro. Projektno učno delo vnaša v šolsko prakso način dela, ki učencem in učiteljem omogoča bolj ustvarjalno in sproščeno okolje, česar primanjkuje v naši osnovni šoli. S tem se otrok vsestransko razvija, torej uporablja um, telo, čustva in dušo.
Ključne besede: projektno učno delo, projekti, metodika, učne metode, tehnika in tehnologija, osnovne šole
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 603; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (467,34 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
NAČRTOVANJE PROJEKTNEGA UČNEGA DELA V PODALJŠANEM BIVANJU PTUJSKIH OSNOVNIH ŠOL
Mojca Farazin, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Načrtovanje projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju ptujskih osnovnih šol je v teoretičnem delu prikazan zgodovinski razvoj projektnega učnega dela, njegove pedagoško-didaktične osnove ter prikaz projektnega učnega dela, kot enega izmed možnih modelov poučevanja v podaljšanem bivanju. Opisane so tudi psihološke osnove projektnega učnega dela ter kako le to vpliva na osebnostni razvoj učenca. V empiričnem delu je zbrano in predstavljeno mnenje učiteljev podaljšanega bivanja o vključevanju in izvedbi projektnega učnega dela pri njihovem delu. Rezultati kažejo, da imajo učiteljice in učitelji podaljšanega bivanja osnovnih šol na področju Ptuja z okolico podobne poglede na izvajanje in učinkovitost projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju. Zanimalo me je predvsem, ali je načrtovanje takšnega dela pri pedagoško različno usposobljenih učiteljih podobno in kako pogosto ga izvajajo. Zato, da bi se tudi sama bolje seznanila s tem delom, spoznala njegove posebnosti in ga predstavila kot enega izmed možnih načinov, sem izvedla še praktični del, v katerem je predstavljen učni projekt z naslovom Kako so otroci živeli nekoč, ki sem ga izvedla z učenci 4. razreda Osnovne šole Mladika v oddelku podaljšanega bivanja. Metoda projektnega njegovega procesa: od ugotavljanja problemov in potreb, do skiciranja, načrtovanja in vse do izvedbe ter vrednotenja. Pokazalo se je, da učenci zelo radi sodelujejo v dejavnostih aktivnejše in s tem prevzemajo odgovornejšo vlogo v procesu učenja.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, razredna stopnja, spoznavanje družbe, Ptuj z okolico
Objavljeno: 20.10.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,19 MB)

7.
UPORABA GEOGRAFSKIH INFORMACIJSKIH SISTEMOV PRI POUKU GEOGRAFIJE NA SPLOŠNEM SEKUNDARNEM NIVOJU IZOBRAŽEVANJA
Tanja Golob, 2016, magistrsko delo

Opis: Osrednji namen magistrskega dela je, da preučimo in predstavimo geografske informacijske sisteme (GIS-e) kot učni pripomoček, orodje, ki ga lahko uporabimo pri pouku geografije za vizualizacijo, analizo in geografsko sintezo prostorskih podatkov. V teoretičnem delu smo na podlagi analize izbranih strokovnih virov in literature opisali osnovne značilnosti GIS-ov, prednosti in slabosti GIS-ov pri pouku geografije ter njihove možnosti uporabe. Z vidika vključenosti GIS-ov v pouk geografije smo analizirali slovenski in finski učni načrt na splošnem sekundarnem nivoju izobraževanja ter preučili značilnosti projektnega učnega dela. V raziskovalnem delu magistrskega dela smo s kvalitativno metodo pedagoškega raziskovanja načrtovali projektni učni dan – dan GIS. Uporabili smo brezplačen in javnodostopen program Quantum GIS (QGIS) ter javnodostopne prostorske podatke. Izdelali smo predloge za uporabo GIS-ov pri pouku geografije, učna gradiva za dijake in dijakinje tretjih letnikov in delovna navodila za učitelje. Učitelji geografije lahko z izdelanimi učnimi gradivi učence vodijo pri usvajanju temeljnega znanja in veščin dela z GIS-i, natančneje s programom QGIS. Poudarjamo, da uporaba GIS-ov pri pouku geografije učencem omogoča razvijanje znanj in spretnosti na višjih taksonomskih ravneh, predvsem razvijanje sposobnosti za vrednotenje prostora in ugotavljanje vzročno-posledičnih procesov.
Ključne besede: geografski informacijski sistem, Quantum GIS, pouk geografije, projektno učno delo, sekundarni nivo izobraževanja
Objavljeno: 18.10.2016; Ogledov: 1307; Prenosov: 251
.pdf Celotno besedilo (8,53 MB)

8.
PROJEKTNI TEDEN VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ V OSNOVNI ŠOLI
Eva Penec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili projektno učno delo kot aktivno metodo in obliko dela, ki ga lahko uporabimo pri pouku geografije v osnovni šoli. Projektno učno delo učiteljem omogoča načrtno in ciljno usmerjeno delo, učencem pa predstavlja tako obliko dela, pri kateri so bolj motivirani, samostojni, inovativni in kreativni, prihajajo do lastnih zaključkov ter razvijajo delovne navade. Predstavili smo osnovna teoretična izhodišča projektnega učnega dela, trajnostnosti ter vzgoje in izobraževanje za trajnostni razvoj v Sloveniji. Z analizo Učnega načrta za geografijo v osnovni šoli (2011) smo želeli ugotoviti vključenost načel vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, zapisane v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki jih je izdalo Ministrstvo Republike Slovenije za šolstvo in šport (2007), v učne cilje pouka geografije. Analiza je pokazala, da je od enajstih načel zastopanih samo deset. Predlagali smo primer učne priprave za projektni teden pri pouku geografije v 6., 7., 8. in 9. razredu osnovne šole. Za temo projektnega tedna smo si izbrali ravnanje z odpadki. Pri izdelavi smo upoštevali načela vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki so zapisana v Smernicah vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj ter vseživljenjsko učenje. Primer učne priprave lahko učitelji uporabijo pri svojem delu ali pa jim služi kot ideja za izdelavo lastnega projekta. Z anketnim vprašalnikom smo želeli ugotoviti naklonjenost učiteljev na predmetni stopnji in učencev 6., 7., 8. in 9. razreda osnovne šole pri projektnem učnem delu. Učitelji in učenci so na podlagi dosedanjih izkušenj izpolnjevali vprašalnik. Rezultati analize so pokazali, da je večini učiteljev in učencev projektno učno delo všeč, ker so učenci bolj aktivni in uspešni kot pri klasičnem pouku, lahko pokažejo svojo ustvarjalnost, se zabavajo in pridobivajo nova spoznanja. Anketirani učitelji projekt zasnujejo na izkustvenem učenju, temo povežejo s problemi in izzivi iz vsakdanjega življenja, oblikujejo različne interesne skupine in se medpredmetno povežejo z drugimi učitelji. Prav tako si v prihodnosti želijo, da bi se taka oblika dela na šoli izvajala večkrat.
Ključne besede: Geografija, projektno učno delo, osnovna šola, izkustveno učenje, vseživljenjsko učenje, trajnostnost, vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 942; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

9.
SPOZNAVANJE CERKVENJAKA SKOZI IZKUSTVENO UČENJE V 3. RAZREDU
Nina Hanžel, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Spoznavanje Cerkvenjaka skozi izkustveno učenje v 3. razredu je sestavljeno iz treh med seboj povezanih celot – teoretične, praktične in empirične. V teoretičnem delu podrobneje predstavljamo projektno učno delo, njegove tipe in etape, izkustveno učenje od začetka do danes ter analizo učnega načrta Spoznavanje okolja (2011) v zvezi z raziskovalnim problemom. Ker je diplomsko delo vezano na poznavanje Cerkvenjaka, slednjega v teoretičnem delu predstavljamo skozi šest področij: šolstvo, gospodarstvo, cerkev svetega Antona, zgodovino kraja, kmetijske panoge in samega kraja Cerkvenjak. V praktičnem delu smo nanizali podrobno učno pripravo, potek dela in evalvacijo učnega sprehoda po domačem kraju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati odgovorov anketiranih učencev, ki so bili vključeni v praktični del naloge, o domačem kraju pred in po učnem sprehodu. Ugotavljamo, da je znanje učencev po učnem sprehodu o domačem kraju mnogo boljše.
Ključne besede: projektno učno delo, izkustveno učenje, spoznavanje okolja, tretji razred, moj domači kraj.
Objavljeno: 06.05.2016; Ogledov: 870; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

10.
PROJEKTNO UČNO DELO V 4. RAZREDU OSNOVNE ŠOLE PRI PREDMETU DRUŽBA
Anita Barat, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Projektno učno delo v 4. razredu osnovne šole pri predmetu družba je predstavljenih nekaj kulturno-zgodovinskih spomenikov v Lendavi, kratka zgodovina Lendave in nekatere kulturne ustanove v Lendavi ter njihova muzejska vsebina. Opisani so nekateri načini sodobnega pouka, predvsem projektno učno delo, ki vključuje odhod na teren oziroma obisk muzeja. Učenci se z odhodom na teren in obiskom pomembnih kulturnih spomenikov seznanijo s kulturno-zgodovinsko dediščino svojega domačega kraja. Tak način dela je za učence zanimivejši, bolj pester, zanimanje za učno snov je večje, znanje učencev trajnejše, pouk pa kakovostnejši. Učenci postanejo hkrati aktivni sooblikovalci pouka. Pripravili smo primere učnih priprav za izvedbo projektnega učnega dela v 4. razredu osnovne šole pri predmetu družba na temo kulturno-zgodovinski spomeniki v Lendavi. S pomočjo pripravljenih učnih priprav želimo prikazati ter učiteljem ponuditi eno izmed možnosti izpeljave pouka na sodoben način.
Ključne besede: projektno učno delo, delo na terenu, muzej, kulturno-zgodovinski spomenik, predmet družba
Objavljeno: 21.07.2015; Ogledov: 1252; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1012,12 KB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici