Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V podaljšanem bivanju, kjer je poudarek na ustvarjalnem preživljanju prostega časa, smo se odločili za izdelavo STEM kotička kot del projektno učnega dela. Glavni namen naloge je bil oblikovati in implementirati STEM kotiček, kjer bi mlajši učenci skozi praktične aktivnosti razvijali ključne kompetence na področju znanosti, tehnologije in inženirstva. Projektno učno delo je bilo izvedeno v četrtem razredu Osnovne šole Franja Malgaja Šentjur, v katerem je sodelovalo 16 učencev in je potekalo skozi deset srečanj. Učenci so aktivno sodelovali v vseh fazah projekta, od začetnega oblikovanja ideje do končne evalvacije. Evalvacija, ki je vključevala mnenja učencev in mnenje učiteljice ter lastna opažanja, je pokazala, da je izdelava STEM kotička pozitivno vplivala na motivacijo učencev, sodelovanje med učenci, večjo zavzetost ter izboljšano razumevanje in uporabo pridobljenega znanja. Učenci so prav tako razvijali kritično mišljenje, reševali probleme in spodbujali ustvarjalnost. STEM kotiček se je izkazal kot učinkovito učno orodje, ki spodbuja praktično uporabo znanja, inovativnost in sodelovanje med učenci, ter prispeva k bolj dinamičnem in vključujočem se učnem okolju.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, STEM kotiček, STEM izobraževanje
Objavljeno v DKUM: 21.06.2024; Ogledov: 239; Prenosov: 65
Celotno besedilo (4,64 MB)

Opis: Šola mora biti prostor povezan z okoljem, v katerem se nahaja. Njena naloga je, da pri učencih vzpodbudi zanimanje za domači kraj. Menimo, da imajo učitelji geografije in zgodovine precej možnosti za vključevanje lokalnega okolja kot vir poučevanja. Učencem med drugim nudijo priložnost, da se učijo zunaj razreda, kjer na konkretnih primerih dobijo pomembne izkušnje za življenje. Posebno prednost učenja v lokalnem okolju vidimo v uporabi inovativnih učnih pristopov, kjer učenci aktivno sodelujejo v procesu učenja. Ob ustaljenem vsakodnevnem načinu dela v šoli namreč potrebujejo dodatno motivacijo. Hkrati razvijajo in pridobijo številne pomembne izkušnje, kot so samostojnost, ustvarjalnost, kritično mišljenje, sodelovalno delo, komunikacijske spretnosti, uporaba IKT tehnologij in še več. Z aktivnostmi tudi bogatijo življenje v lokalni skupnosti. Pogovori z učiteljicami geografije in zgodovine so nam dali vpogled o vključevanju lokalnih tematik pri pouku. Podale so mnenje o vrednosti teh vsebin, izkušnjah in omejitvah, ki jih ovirajo pri pogostejšem vključevanju. V nadaljevanju smo oblikovali konkretiziran primer dvodnevnega projektnega dela na primeru geografije in zgodovine občine Oplotnice. Projektno delo smo naslovili z naslovom oplotniške himne Tu smo doma, priporočljiva je izvedba v 9. razredu. Predstavili smo pregled organizacije dela, vse od iniciative z oblikovanjem projektne teme do predstavitve dosežkov in ovrednotenja dela. Izdelali smo primer učne priprave in šestih delovnih listov, preko katerih učenci raziskujejo in spoznavajo svoj domači kraj.
Ključne besede: lokalna geografija, krajevna zgodovina, projektno učno delo, občina Oplotnica
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 1032; Prenosov: 130
Celotno besedilo (3,47 MB)

Opis: Svetlobno onesnaženje je hitro rastoč globalni okoljski problem sodobne družbe in kot tak vreden omembe in obravnave v procesu izobraževanja. Osrednji namen magistrskega dela je bil na podlagi teoretične analize problema svetlobnega onesnaženja pripraviti didaktična gradiva za srednješolsko izobraževanje na temo svetlobno onesnaženje. V teoretičnem delu so povzeta ključna strokovna spoznanja o obravnavani problematiki. Z vidika vključenosti teme svetlobno onesnaženje so analizirani izbrani učni načrti in aktualni učbeniki sekundarnega nivoja izobraževanja v Sloveniji ter srednješolski učni načrti splošnoizobraževalnih predmetov izbranih evropskih držav ter opisane teoretične značilnosti projektnega učnega dela. V empiričnem delu je načrtovan primer projektnega učnega dne, vključujoč vsa didaktična gradiva, priporočila in navodila za njegovo celovito izvedbo na temo svetlobno onesnaženje v gimnaziji. Za dijake so izdelana učna gradiva s teoretičnimi izhodišči svetlobnega onesnaženja, naloge z navodili za njihovo samostojno izvedbo terenskih meritev svetlobnega onesnaženja (meritve sija neba, zajem vsenebnih posnetkov, popis zunanje razsvetljave) izbranega območja in delovni listi z navodili ter nalogami za samostojno obdelavo, prikaz in analizo na terenu zbranih rezultatov, in sicer rož svetlobnega onesnaženja, vsenebnih posnetkov, popisa zunanje razsvetljave ter karte svetlobnega onesnaženja preučevanega območja. Za izvedbo vseh načrtovanih ter pripravljenih aktivnosti v okviru načrtovanega projektnega učnega dne so izdelana tudi didaktična priporočila in navodila za učitelje z vzorčnim primerom.
Ključne besede: svetlobno onesnaženje, projektno učno delo, srednješolsko izobraževanje.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2019; Ogledov: 1364; Prenosov: 205
Celotno besedilo (6,65 MB)

Opis: Splošna človekova lastnost je ustvarjalnost, zanjo pa so potrebne nekatere sposobnosti in osebne lastnosti, ki jih ima vsak izmed nas v večji ali manjši meri. Veliko ustvarjalnosti je v izdelkih ljudske obrti, ki nas spominjajo na našo kulturno dediščino. S tem projektnim delom želim spodbuditi radovednost in domiselnost ter čut do kulturne dediščine. Prenovljen učni načrt pri tehniki in tehnologiji v osnovni šoli nam takšen način dela omogoča pri rednem pouku in izbirnih vsebinah. Učenci raziščejo gradiva in tehnologije, značilne za okolje, v katerem živijo, ter izdelajo predmete. V šolski praksi na ta način dosežke naših prednikov prenašamo na mlajše generacije. Predstavljam eno izmed takih možnosti, z željo, da bi se v pouk vnašalo čim več uporabnih izdelkov, ki so povezani z našo preteklostjo.
Ključne besede: metodika, učne metode, projektno učno delo, projekti, kulturna dediščina, tehnika in tehnologija, osnovne šole
Objavljeno v DKUM: 12.10.2017; Ogledov: 1832; Prenosov: 143
Celotno besedilo (872,72 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: V diplomskem delu Načrtovanje projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju ptujskih osnovnih šol je v teoretičnem delu prikazan zgodovinski razvoj projektnega učnega dela, njegove pedagoško-didaktične osnove ter prikaz projektnega učnega dela, kot enega izmed možnih modelov poučevanja v podaljšanem bivanju. Opisane so tudi psihološke osnove projektnega učnega dela ter kako le to vpliva na osebnostni razvoj učenca. V empiričnem delu je zbrano in predstavljeno mnenje učiteljev podaljšanega bivanja o vključevanju in izvedbi projektnega učnega dela pri njihovem delu. Rezultati kažejo, da imajo učiteljice in učitelji podaljšanega bivanja osnovnih šol na področju Ptuja z okolico podobne poglede na izvajanje in učinkovitost projektnega učnega dela v podaljšanem bivanju. Zanimalo me je predvsem, ali je načrtovanje takšnega dela pri pedagoško različno usposobljenih učiteljih podobno in kako pogosto ga izvajajo. Zato, da bi se tudi sama bolje seznanila s tem delom, spoznala njegove posebnosti in ga predstavila kot enega izmed možnih načinov, sem izvedla še praktični del, v katerem je predstavljen učni projekt z naslovom Kako so otroci živeli nekoč, ki sem ga izvedla z učenci 4. razreda Osnovne šole Mladika v oddelku podaljšanega bivanja. Metoda projektnega njegovega procesa: od ugotavljanja problemov in potreb, do skiciranja, načrtovanja in vse do izvedbe ter vrednotenja. Pokazalo se je, da učenci zelo radi sodelujejo v dejavnostih aktivnejše in s tem prevzemajo odgovornejšo vlogo v procesu učenja.
Ključne besede: projektno učno delo, podaljšano bivanje, razredna stopnja, spoznavanje družbe, Ptuj z okolico
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 1393; Prenosov: 167
Celotno besedilo (2,19 MB)