Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: VV vrtcu se trudimo, da bi otroci čim več časa preživeli v naravi, saj narava za otroka predstavlja bogato učno okolje, v katerem so možnosti učenja in raziskovanja neskončne. Na naših spomladanskih sprehodih so otroke pritegnili predvsem polži, kar je bil tudi povod za pripravo projekta na temo polžev, ki smo ga predstavili v našem diplomskem delu. V teoretičnem delu naše naloge smo opisali biologijo polža in nekaj besed namenili tudi gojenju živali v vrtcu. Opisali smo pomen zgodnjega naravoslovja in izkustvenega učenja za otroke ter vlogo vzgojitelja v tem procesu. Podrobneje smo predstavili projektno delo. V empiričnem delu naloge smo predstavili in ovrednotili izvedbo projekta o polžih in ga poimenovali »Otroci iz vrtca Mežica spoznavajo polže«. Otroci so preko natančnega opazovanja in različnih dejavnosti spoznavali polže v igralnici in neposredno v naravnem okolju. Cilj diplomske naloge je bil tudi ovrednotiti, kako so te dejavnosti vplivale na odnos in znanje otrok o polžih. V celoten projekt je bilo vključenih deset otrok, starih 2–3 leta, iz Vrtca Mežica. Njihovo znanje smo preverjali z ustnim anketiranjem pred izvedbo projekta in po njej. Analiza odgovorov je pokazala, da so otroci pridobili veliko znanja o polžih in se znebili nekaterih predsodkov.
Ključne besede: polži, projektno delo, opazovanje, izkustveno učenje
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 666; Prenosov: 83
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Metoda NTC in metoda dialoškega branja omogočata otrokom s posebnimi potrebami stimulativno učenje preko igre. Otroci s posebnimi potrebami počasneje usvajajo znanje ter imajo težave na področju komunikacije, pozornosti, izražanja, povezovanja ter mišljenja. Metodi spodbujata aktivno vključevanje otrok, spodbujata mišljenje, povezovanje, sklepanje ter omogočata širjenje besednega zaklada ter povečujeta pozornost. V magistrskem delu smo v empiričnem delu analizirali razlike pri napredku otrok pred in po uporabi metode NTC in metode dialoškega branja za sklope: pozornost in koncentracija, komunikacija, verbalni spomin, govorno jezikovno razumevanje in izražanje, grafično-vizualno zaznavanje ter časovna in prostorska orientacija. Raziskavo smo izvedli na Centru za sluh in govor v Mariboru v skupini predšolskih otrok z govorno-jezikovnimi motnjami in drugimi motnjami (N = 6). Rezultati kažejo, da se je v kratkem časovnem obdobju pri otrocih statistično pomembno izboljšala pozornost in koncentracija (na 4 od 7 postavk), delno se je izboljšal verbalni spomin (na 1 od 2 postavk), izboljšalo se je govorno jezikovno razumevanje in izražanje (na 3 od 4 postavk), manjši napredek pa je bil v prostorsko-časovni orientaciji, grafično-vizualnem zaznavanju in komunikaciji. Naloga je pomembna, saj povezuje tematiko o učenju z uporabo sodobnih metod (NTC in metodo dialoškega branja) pri otrocih s posebnimi potrebami in z rezultati dokazujemo, da je uporaba sodobnih metod zelo pomembna za napredek otrok.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, NTC metoda, dialoško branje, projektno učenje, didaktika.
Objavljeno v DKUM: 24.02.2021; Ogledov: 1635; Prenosov: 163
Celotno besedilo (1,92 MB)

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka smo opredelili pomen ustvarjalnih sposobnosti, katere ima v večji oziroma manjši meri razvite vsak človek. Od nas pa je odvisno, na katerem področju in kako jih bomo uveljavili. V teoretičnem delu smo zapisali opredelitev kreativnosti in ustvarjalnosti ter pomen le-teh v timu pedagoških delavcev. Povzeto je, kaj je kreativnost predšolskega otroka in kako jo spodbujati. Človek se uči celo življenje, pomembno pa je, da je znanje, ki ga pridobi, trdno in uporabno. Če je otrok radoveden, vedoželjen in notranje motiviran, je učenje najbolj učinkovito. Takšno pridobivanje znanja imenujemo aktivno učenje. V nadaljevanju diplomskega dela smo opisali pomen pridobivanja znanja, sposobnosti in spretnosti v predšolskem obdobju, pomembnost samostojnega reševanja problemov, vlogo odraslega v okolju za aktivno učenje predšolskega otroka, prostore vrtca kot primerno okolje za aktivno učenje, ustreznost materialov za aktivno učenje in opredelitev projektnega dela kot oblike aktivnega učenja. Zaradi zanimanja o tem, ali lahko kot vzgojitelji s svojim pristopom in načinom dela vplivajo na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka, smo v sklopu empiričnega dela to raziskali in praktično preverili. Raziskava je temeljila na vzorcu dvaindvajsetih predšolskih otrok, starih od štiri do pet let. Podatke smo zbrali s pomočjo opazovalnega lista in preizkusa (testa) znanja ter spretnosti. Pridobljene podatke smo obdelali s statističnim programom SPSS. Opravljena raziskava je pripeljala do ugotovitve, da vzgojiteljev pristop in način dela vplivata na pomen kreativnosti za aktivno učenje predšolskega otroka.
Ključne besede: aktivno učenje, kreativnost, predšolski otrok, projektno delo, ustvarjalnost, vzgojitelj
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 2796; Prenosov: 312
Celotno besedilo (830,32 KB)

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge opisujem družboslovne vsebine in cilje predmeta družba, podrobneje pa vsebinski sklop Ljudje v času ter ugotovitve, kje vse v obravnavanem sklopu je možno medpredmetno povezovanje, ki stremi k povezovanju znanj in s tem ciljev znotraj enega predmeta in med različnimi predmeti. Predpostavljam, da je izkustveno učenje zanimivejše in ima večji učinek na zapomnitev učne snovi, zato je posebna pozornost v nalogi namenjena izkustvenemu učenju in kot eni od strategij izkustvenega učenja projektnemu delu. Podrobneje je kot ena od metod dela predstavljen učni sprehod (ekskurzija). V nadaljevanju opisujem kulturno-umetnostno vzgojo kot presečišče dveh sektorjev – kulturnega in izobraževalnega; cilji kulturno-umetnostne vzgoje se z medpredmetnimi povezavami in dejavnostmi uresničujejo v celotnem vzgojno-izobraževalnem procesu. Na področju kulturno-umetnostne vzgoje predstavljam tudi aktualne smernice v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji. Po pregledu učbenikov za predmet Družba navajam zastopanost učnih vsebin in naslovov, kjer so obravnavane vsebine s področja kulturne dediščine. Natančneje predstavim tudi nekaj primerov dobrih praks projektnega dela v slovenskih šolah s tega področja. V praktičnem delu opisujem Kulturni dnevnik, ki je moj avtorski interdisciplinarni mrežni kulturno-izobraževalni projekt, ki je zaradi svoje izjemne povezovalne vloge na področju kulturnega izobraževanja in multikulturnosti ter ustvarjalnosti s strani Ministrstva za kulturo in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije prepoznan kot primer dobre prakse. Kulturni dnevnik zastopa vse pomembne veje umetnosti in povezuje osnovne šole z najvidnejšimi kulturnimi ustanovami v Mariboru. Kot primer učnega sprehoda (ekskurzije) in eno od enot projektnega dela v Kulturnem dnevniku predstavljam del programa, ki ga izvajamo z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije – Maribor in obravnava vsebine s področja kulturne dediščine. V praktičnem delu, ki je bil izveden z učenci 5. razredov OŠ Kamnica, so predstavljeni priprava, izvedba in vrednotenje ekskurzije. Potek učnega sprehoda je dokumentiran tudi s fotografijami. Na koncu je bila izvedena anketa, s katero smo evalvirali izvedbo učnega sprehoda, povratne informacije pa nakazujejo na to, da ima aktivno izvajanje vsebin izven učilnice izjemno pozitivne učinke na učence. Z diplomskim delom želim pokazati, kako lahko z dobrim sodelovanjem šol in kulturnih ustanov učencem omogočimo doživeto usvajanje znanja in navduševanje nad našo skupno zgodovino. S pomočjo dela na terenu lahko učenci razvijajo svojo ustvarjalnost, spretnosti in sposobnosti, poleg njih pa še pomembne socialne kompetence. S tem, da oblikujemo in naravnamo pouk v največji možni meri na praktičnih izkušnjah, soustvarjamo kulturno osveščenega in estetsko občutljivega posameznika, kar je gotovo izjemno pomembno za skupno prihodnost.
Ključne besede: predmet Družba, medpredmetno povezovanje, izkustveno učenje, projektno delo, učni sprehod (ekskurzija), kulturna dediščina, Kulturni dnevnik
Objavljeno v DKUM: 20.10.2016; Ogledov: 2121; Prenosov: 327
Celotno besedilo (3,63 MB)

Opis: Otroci v vrtcu veliko časa preživijo v naravi in ker so zelo dobri opazovalci, so velikokrat opazili pajke. Te živali so občudovali in kar niso mogli stran od njih. Posebno pozornost je vzbudila »velikanska« pajkova mreža, ki smo jo vsako jutro opazovali skozi okno igralnice. V otrocih je vzbudila pristno radovednost in željo po raziskovanju in odkrivanju te zanimive živali in njenega bivališča. To je bil povod za pripravo projekta na temo pajki, ki smo ga predstavili in ovrednotili v okviru našega diplomskega dela. V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili pajke in izkustveno učenje, na katerem bo temeljilo projektno delo. V empiričnem delu diplomske naloge smo najprej pripravili projekt o pajkih, ki je vključeval izkustveno učenje, skupinsko delo in raziskovanje. Otroci so spoznavali pajke z gojitvijo v igralnici in neposredno v naravi. Delo je obsegalo priprave na gojitev in vzdrževanje gojitvene posode, hranjenje, opazovanje in se je zaključilo z vračanjem pajkov v njihovo naravno okolje. Cilj diplomske naloge je bil tudi ugotoviti, kako projekt na temo pajki vpliva na znanje, odnos in predstave otrok o pajkih. V projekt smo vključili 17 otrok iz vrtca Moravske Toplice, starih od 4 do 6 let. Z ustnim anketiranjem smo najprej raziskali, kakšni so znanje, predstave in odnos otrok do pajkov. Po anketiranju smo izvedli projektno delo. Po koncu projekta smo otroke ponovno ustno anketirali. Primerjava odgovorov pred in po projektu o pajkih je pokazala, da so otroci pridobili veliko znanja o pajkih, spremenil se je tudi njihov odnos do teh živali. Spoznali so, da so tudi pajki živali, s katerimi je potrebno spoštljivo in odgovorno ravnati. Nekaj otrok, ki je imelo prej strah pred pajki, je zdaj le-tega premagalo.
Ključne besede: Projektno delo, izkustveno učenje, predšolski otrok, pajki.
Objavljeno v DKUM: 27.09.2016; Ogledov: 2207; Prenosov: 388
Celotno besedilo (4,66 MB)