Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Projekt Phoenix 1.0 se osredotoča na razvoj plinske peči s samovrtečim kamnom, ki deluje pri temperaturah do 500 °C. Glavni izziv je preprečiti pregrevanje elektromotorčka. Diplomsko delo vključuje izdelavo zagonskega elaborata, ki zajema predstavitev projekta, vhodne strategije, taktične izvedbe, načrtovanje po fazah in dejavnostih, grafične prikaze v Microsoft Visio in Project, analize tveganj, ekonomiko projekta ter organizacijo in kontrolo projekta. Cilj je zagotoviti uspešno izvedbo projekta, ki bo pravočasna, znotraj proračuna in v skladu z zastavljenimi cilji, hkrati pa bo peč učinkovita, ekonomična in konkurenčna na trgu.
Ključne besede: Projektni načrt, projektni menedžment, razvoj izdelka, prenosljiva peč za pice
Objavljeno v DKUM: 07.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 0

Opis: Industrija 4.0 je termin, s katerim se danes vedno pogosteje srečujemo. Zaradi velikega napredovanja tehnologije ter znanja prihaja ta izraz vedno bolj v ospredje. Pojem industrija 4.0 predstavlja vedno večjo integracijo robotike ter pametnih orodij v vsakdanjo industrijo. Namen tega je, da bi se čim več opravil in področij avtomatiziralo ali podprlo s pametnimi orodji, programi ipd. S takšnimi ukrepi lahko podjetja občutno zmanjšajo svoje stroške. Hkrati se povečata tudi sama produktivnost ter kakovost končnih izdelkov. Vsak dogodek v podjetju ali osebnem življenju lahko dojemamo kot projekt. Vsi ti dogodki imajo časovno omejitev in za uspešen zaključek potrebujejo planiranje ter organiziranje in vodenje. Zaradi tega je projektni menedžment pridobil velik pomen v podjetjih. Večina projektov je samih po sebi bolj zapletenih, zaradi tega je za učinkovito izvedbo treba uporabiti pristope projektnega menedžmenta. Ti pristopi/trendi se s časom in tehnologijo tudi spreminjajo. Skozi zgodovino vodenja projektov so se trendi nenehno spreminjali s pomočjo vplivov, kot so tehnologija, medčloveški odnosi in modeli vodenja. Tudi industrija 4.0 bo s svojimi naprednimi tehnologijami in pristopi pustila pečat na vodenju projektov in izoblikovala nove trende. Skozi diplomski projekt smo skušali ugotoviti, kako industrija 4.0 s svojimi naprednimi pristopi vpliva na sam projektni menedžment in ali novosti, ki jih prinaša, vplivajo na trende projektnega menedžmenta pozitivno ali negativno.
Ključne besede: industrija 4.0, projektni menedžment, projekt, trendi
Objavljeno v DKUM: 17.03.2020; Ogledov: 1226; Prenosov: 108
Celotno besedilo (960,75 KB)

Opis: Električna vozila so hitro razvijajoča tehnologija, ki predstavljajo potencialno trajnostno alternativo tradicionalnim vozilom z motorji notranjega izgorevanja. Z uporabo električne energije namesto fosilnih goriv, ta nova vozila zahtevajo nove sisteme infrastrukture, ki predstavljajo inovativne tehnološke investicije. Skozi magistrsko delo smo v empiričnem delu s pomočjo izdelave Načrta gradbenih konstrukcij za gradnjo dveh hitrih polnilnih postaj z večobdobno (dinamično) metodo IRR ugotavljali upravičenost graditev na mikrolokaciji. Za izdelavo kalkulacije stroškov investicije smo izdelali tehnično poročilo, projektantski predračun s popisom gradbenih del in grafične priloge. Z izvedenimi analizami trga EV, cenami električne energije, števila polnjenj na polnilnicah, kalkulacijo stroškov investicije, in predpostavljenimi prihodnjimi stroški in prihodki smo z metodo interne donosnosti izračunali upravičenost graditve hitrih polnilnih postaj, kar je predstavljalo osrednji del magistrskega dela. Kljub visokimi začetnimi vložki nam izračuni prikažejo rezultate, kateri niso upravičeni samo iz ekonomskega vidika, temveč tudi iz zasebnega.
Ključne besede: gradnja, gradbeništvo, ekonomska upravičenost, IRR, električna vozila, električna mobilnost, hitra polnilna postaja, ekonomska analiza, projektni menedžment
Objavljeno v DKUM: 01.02.2017; Ogledov: 2482; Prenosov: 258
Celotno besedilo (2,97 MB)

Opis: Po sesutju nepremičninskega trga v Združenih državah Amerike v letu 2007, propadu investicijske banke Lehman Brothers, je po začetnem zanikanju tla pod nogami spodneslo veliki večini finančnega sektorja v Evropi, z manjšim zamikom pa tudi v državah JV Evrope. Ni bilo dovolj, da je Srbija komaj zlezla iz recesije in okusila sadove zahodnega kapitalizma, že je bila v novi recesiji. Banke so tako rekoč čez noč prenehale posojati denar, veliki bančni sistemi so se znašli v hudih težavah in tako projekti niso imeli prihodnosti. Veliko podjetij, ki so se ukvarjala z razvojem nepremičninskih projektov (angl. Developer), in investitorjev je bilo pred velikim izzivom, tj. kako nadaljevati projekte. Klasični načini izvajanja projekta z dolžniškim virom financiranja in le majhno lastno udeležbo niso dobili več podpore v bankah. Veliko projektov je bilo že pripravljenih na izvedbo, vendar jih zaradi težav s financiranjem niso mogli nadaljevati. Velike trgovske verige so ravno v času pred nastopom finančne krize preoblikovale svoje modele financiranja naložb iz lastnih v dolgoročne, najemne. Ker je padec povpraševanja v trgovskem sektorju nastopil nekoliko pozneje in v bistveno blažji obliki, so velike trgovske verige pritiskale na investitorje in podjetja za razvoj projektov. Tako so se razvili in oblikovali novi modeli financiranja investicijskih/nepremičninskih projektov, ki jih predstavljamo v magistrskem delu. V teoretičnem delu se osredinjamo na mednarodne finance in vzroke mednarodnega gibanja kapitala, v raziskavi oblikujemo modele financiranja v času globalne finančne krize. Na novo opredeljujemo dejavnike tveganja in preverjamo, kaj se je v času od leta 2009 do leta 2014 dogajalo na srbskem trgu trgovskih nepremičnin. Raziskovalni problem, ki se ga lotevamo v magistrskem delu, je, kako in na kak način zagotoviti vire financiranja za mednarodne investicijske/nepremičninske projekte v času globalne finančne krize s poudarkom na komercialnih projektih (trgovine, trgovska središča) na trgu Republike Srbije, ki spada v območje trgov JV Evrope. Raziskavo smo začeli izvajati v letu 2010 in potem več let spremljali gospodarsko okolje, v katerem so se razvijali nepremičninski projekti. Ugotovili smo, da je po nastopu finančne krize zaradi zmanjšanja kreditiranja bank in novih pogojev, ki jih te postavljajo kreditojemalcem, nastal primanjkljaj pri financiranju projektov. Zaradi tega se je okrepilo sodelovanje med investitorji, kamor sodijo skladi, kot so: pokojninski skladi, nepremičninski skladi ali večja nepremičninska podjetja in podjetja, ki se ukvarjajo z razvojem nepremičninskih projektov. Tako so se zadnji izognili oziroma v veliki meri zmanjšali potrebo po dolžniških virih financiranja, saj novi modeli sodelovanja temeljijo na vnaprejšnjem financiranju, vnaprejšnji prodaji ali na soinvestitorstvu. Prav zaradi tega razvoj projektov ni zastal, nasprotno, v državah, ki so od trgovskega sektorja precej podhranjene, se je nadaljeval, sicer v nekoliko zmanjšanem obsegu, pa vendar precej nadpovprečno v primerjavi z zahodno Evropo. Velik motiv zahodnih investitorjev so tudi – predvsem zaradi visoke stopnje tveganja – razmeroma visoki donosi. Prav tveganje pa je tisto, ki je v zadnjem obdobju doživelo popolno prenovo in nove poglede. Investitorji se navadno za vnaprejšnji nakup ali vnaprejšnje financiranje ne odločajo, če tveganja ne znižajo na najnižjo mogočo raven, kar pomeni, da zahtevajo pravnomočno gradbeno dovoljenje in pretežno oddane površine, in to še pred začetkom projekta. Prav zaradi spremenjenih modelov financiranja, pri katerih podjetja za razvoj projektov že vnaprej sklepajo pogodbe o prodaji nepremičnin, sicer projekta sploh ne začnejo izvajati, so stroški financiranja izgubili svojo težo pri vplivu na vrednost nepremičnine. Na vrednost nepremičnine v največji meri vplivata stopnja donosa (mera kapitalizacije) in povprečna najemnina, ki jo lahko doseže investitor pri oddaji objekta ob predpostavki, da gre za dolgoroč
Ključne besede: mednarodne poslovne finance, podjetniške naložbe, financiranje projektov, financiranje podjetij, investicijski projekti, finančna kriza, projektni menedžment, ocenjevanje tveganosti, investicijska odločitvena merila, nepremičninski skladi, donosnost naložb
Objavljeno v DKUM: 06.07.2016; Ogledov: 2188; Prenosov: 237
Celotno besedilo (7,04 MB)

Opis: V poslovnem svetu se nenehno srečujemo z izzivi, kako zagotavljati visoko raven kakovosti izvajanja poslovnih procesov, kako znižati stroške poslovanja, kako pridobiti potrebne informacije za odločanje, kako dobiti celovit pregled nad poslovanjem, zagotoviti potrebne vire in podobno. Cilj vsake organizacije je čim boljša informacijska podpora poslovnim procesom oziroma poslovnemu sistemu kot celoti. S prenovo poslovanja oziroma prenovo poslovnih procesov lahko zagotovimo konkurenčno prednost na podlagi izboljšane kakovosti poslovanja in nižjih stroškov. Prenova informacijskega sistema je zahtevna in kompleksna naloga, zanjo je treba angažirati različne strokovnjake in uporabiti mnoge tehnike, orodja in modele, s katerimi opredelimo poslovne procese. Metodologije prenove poslovnih procesov je treba izbrati kot smernice posameznih avtorjev, saj ne obstaja univerzalni pristop k prenovi vseh procesov. Za uspešno izvedbo prenove informacijskega sistema je nujna podpora vodstva, z njo da udeležencem v projektu in končnim uporabnikom njegovih rezultatov vedeti, da je projekt nujen za organizacijo kot celoto, pri težavah v napredovanju zastavljenega projekta pa se pravočasno vključi v njihovo razreševanje. Nadalje sta pomembna timsko delo in vključitev interdisciplinarnih timov, torej strokovnjakov s področja tehnoloških znanj, informatikov, vodij poslovnih področij, zunanjih razvijalcev rešitev in končnih uporabnikov. Da se to doseže, je pomemben vodja projekta, zagotoviti mora usklajeno in koordinirano delovanje članov tima, da bodo opravili svoje naloge v dogovorjenih rokih planiranega projekta. Poslovne banke si ne morejo privoščiti, da ne bi sledile trendom razvoja informacijske tehnologije. Njihove stranke oziroma komitenti bank zahtevajo vedno boljše storitve kjerkoli in kadarkoli. Prilagajanje željam komitentov povečuje konkurenčno prednost in banke, ki ne bodo sledile trendom, bodo pričele izgubljati tržne deleže. Banki niso konkurenčne samo druge banke in ostale finančne institucije, temveč tudi nefinančne institucije, ki se pojavljajo z vse širšim obsegom storitev na finančnem trgu. V raziskavi je obravnavana problematika prenove informacijskih sistemov v organizacijah in poslovnih bankah, prav tako metodologija projektnega vodenja in nujnost upoštevanja kritičnih dejavnikov uspeha prenove informacijskih sistemov. Prikazani sta analiza primera prenove informacijskega sistema v veliki banki in analiza kritičnih dejavnikov uspeha prenove informacijskega sistema v veliki banki na podlagi postavljenega modela kritičnih dejavnikov uspeha prenove informacijskega sistema v poslovni banki.
Ključne besede: prenova informacijskega sistema, celovite informacijske rešitve (rešitve ERP), prenova poslovnih procesov, projektni menedžment, kritični dejavniki uspeha.
Objavljeno v DKUM: 31.05.2016; Ogledov: 2347; Prenosov: 280
Celotno besedilo (1,28 MB)