1. Potrebna znanja in kompetence sodobnega projektnega managerjaPatrick Šumandl, 2019, diplomsko delo Opis: Potreba podjetij po interakciji z okoljem z namenom prilagajanja spremembam v okolju se je skozi čas drastično spreminjala. V današnjem času je zelo pomembna dinamičnost in hitra odzivnost podjetij na spremembe v okolju, kar podjetju omogoča rast, razvoj in doseganje želenega konkurenčnega položaja.V skladu s tem je skozi čas začela v ospredje stopati pomembnost funkcije projektnega managementa in projektnega managerja kot osebe. Vse to pa podjetje dosega s pomočjo planiranja, organiziranja, vodenja, kontroliranja in izvajanja projektov, za kar je odgovoren projektni management znotraj obstoječega podjetja. Da pa lahko projektni management dosega učinkovitost in stalno kakovost projektov, pa je predvsem odvisno od osebe, ki je za to odgovorna, to je projektni manager. Na začetku diplomskega projekta smo se osredotočili na opredelitev projektnega managementa kot področja znotraj organizacije, ki je že od nekdaj eden izmed najpomembnejših funkcij upravljalno-vodstvene hierarhije v organizacijah. V sklopu tega smo opisali opredelitve projekta kot ciljno usmerjenega procesa in različne vrste projektov. Predstavili in opredelili smo tudi vlogo in pomen projektnega managementa v podjetjih. V drugem delu diplomskega projekta smo predstavili opredelitev projektnega managerja in njegovo vlogo ter pomen v organizaciji. Nadaljevali smo z opredelitvijo kompetenc kot skupek znanja, veščin in sposobnosti posameznika ter predstavili različne metode pridobivanja in vrednotenja le-teh. Na podlagi tega smo prešli na opis in opredeljevanje potrebnih kompetenc sodobnega projektnega managerja. Te kompetence smo podkrepili s prikazom zahtevanih znanj sodobnega managerja z namenom razvoja opisanih kompetenc. Celotno področje smo zaključili z opisom odražanja kompetenc in znanj projektnega managerja pri njegovem delu.
S pomočjo različnih vrst kompetenc, katera so potrebna za sodobnega projektnega managerja, le ta razvije vso potrebno širino znanj, veščin in sposobnosti, katere lahko smiselno in učinkovito uporablja pri svojem delu. Kot rezultat tega smo opredelili tri večje skupine kompetenc, ki pokrivajo tako praktične lastnosti, kot osebne lastnosti projektnega managerja. S pomočjo virov, pridobljenih večina iz tuje literature smo potrdili dane hipoteze in kot rezultat opredelili kompetence, potrebne za sodobnega projektnega managerja.
Ključne besede: projektni manager, projekt, projektni management, kompetence, znanje, veščine.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2019; Ogledov: 1225; Prenosov: 213
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. MODEL ORGANIZIRANOSTI IN MANAGEMENTA MEDOBČINSKIH INFRASTRUKTURNIH PROJEKTOVBranka Bensa, 2016, magistrsko delo Opis: Izhodišče raziskave je projektno sodelovanje občin pri izvajanju infrastrukturnih projektov. Na podlagi izvedene analize literature sem opredelila pomen projekta in projektnega managementa ter funkcijo in razvoj občin, s poudarkom na izvajanju in managementu projektov, financiranih s sredstvi evropskih skladov. V delu je predstavljena osnovna zakonodaja in razvojni dokumenti, ki so občinam osnova za zagon projektov, predvsem pa se delo osredotoča na organiziranost in management kompleksnih investicij v infrastrukturo. Ti se izvajajo v partnerstvu več občin kot veliki medobčinski projekti, sofinancirani s sredstvi evropskih skladov.
Investicije v javno infrastrukturo so temeljna naloga in hkrati gonilo razvoja lokalne skupnosti, regije ali države. V veliki meri jih izvaja javni sektor. V EU dosegajo vrednost v povprečju 3% BDP in v večini držav se kaže trend rasti. Slovenija se na lestvici držav uvršča visoko in vrednost tovrstnih investicij dosega dobre 4% BDP, kljub temu je bila tematika v teoriji zapostavljena.
Za velike infrastrukturne projekte, kamor uvrščamo tudi medobčinske infrastrukturne projekte, je značilno, da imajo dolgoletni proces. V tem procesu je ključnega pomena prva faza, ki vsebuje oblikovanje vhodne strategije in faza razvoja projekta, ki ji sledi. Pomembno je, da ti dve fazi skrajšamo, saj imata najvišjo stopnjo tveganja za realizacijo projekta. To lahko naredimo z dobro definicijo strategije in ciljev projekta ter opredelitvijo organizacije in z imenovanjem managementa projekta. Govorimo o velikih in kompleksnih projektih z ustrezno večnivojsko opredeljeno organizacijo projekta. V kolikor so med partnerji strategije usklajene in cilji jasno opredeljeni, je naloga managementa, da projekt vodi skozi številne naloge v smeri doseganja zastavljenih vmesnih in končnih ciljev.
Ključne besede: projekt, projektni management, projektni manager, vodja projekta, infrastrukturni projekti, občinski projekti
Objavljeno v DKUM: 08.07.2016; Ogledov: 1137; Prenosov: 206
Celotno besedilo (1,35 MB) |
3. Projekt izgradnje sodobnega mesno predelovalnega obrataGregor Javornik, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Bistvena sestavina vsakega projekta je zagonska dokumentacija. Za njeno sestavo sta odgovorni dve osebi naročnik projekta in projektni manager. Brez dobro zasnovanega elaborata, žal ni mogoče uresničiti vseh zastavljenih ciljev. Naročnik projekta in projektni manager morata tesno sodelovati. Naloga naročnika projekta je da poda jasne želene rezultate in določitev vseh omejitev, in sicer časovno, kakovostno, finančno in vsebinsko. Projektni manager mora z odgovornostjo sprejeti in strniti naročnikove želje v projektno dokumentacijo in jih uresničiti. Projekt mora v projektni dokumentaciji biti podrobno predstavljen in razumljiv vsem udeležencem projekta. Prav tako mora opredeliti osnovne komponente projekta, kot so vsebina, opis poslovne ideje, cilji, nameni, taktika izvedbe projekta, vplivni dejavniki projekta, raznimi plani (plan aktivnosti, časovni, mrežni, terminski, plan stroškov, virov, tveganj, omejitev ipd).
Zaradi kompleksnosti projekta in uporabnih vrednosti dognanj zagonskega elaborata je potreben celovit pristop k raziskovanju. V diplomskem delu bo uporabljena strokovna literatura in interni podatki podjetja Hočevar agro trgovina, d. o. o. ter lastni izračuni in ocene.
Ključne besede: zagonska dokumentacija, elaborat, projekt, projektni manager, naročnik
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 994; Prenosov: 207
Celotno besedilo (6,03 MB) |
4. PROJEKTNO DELO ŠTUDENTOV IN ZGODNJE PRIDOBIVANJE PRAKTIČNIH PROJEKTNIH IZKUŠENJBarbara Tomažič, 2013, diplomsko delo Opis: Diplomski seminar opisuje skupne smernice projektno usmerjenega študija in projektno usmerjenega dela, ob tem pa raziskuje možnosti sodelovanja med fakultetami in gospodarstvom. Projektno usmerjen študij je kot nov način inovativnega in ustvarjalnega študija imenovan kot študij prihodnosti, ki daje študentom možnost vključevanja v projektno delo in s tem pridobivanje zgodnjih praktičnih projektnih izkušenj, ki so prepotrebna za kasnejše diplomante in njihovo vključitev v gospodarsko sfero.
V diplomskem seminarju je za osnovno razumevanje, področja in opredelitve problema, povzeta potrebna osnovna teorija projektnega managementa in projektnega dela. Skozi teorijo in primere dobrih praks sodelovanja, med projektno usmerjenim študijem in projektnim delom, se diplomski seminar nadaljuje s praktičnim delom in prikazom zagonskega elaborata projekta z nazivom »Projektni dnevi EPF 2010«. Zagonski elaborat projekta sem kot vodja, takrat uspešno izpeljanega projekta, napisala po lastni vključitvi v študentsko projektno delo in pridobivanju zgodnjih praktičnih projektnih izkušenj.
Diplomski seminar je torej plod teorije projektnega managementa, projektnega dela in projektno usmerjenega študija ter lastnih študentskih projektnih izkušenj.
Ključne besede: Projektni management, projektno delo, projektno usmerjen študij, študent, projekt, projektni manager, projektni tim, projektni dnevi EPF, mladi projektni managerji, MPM, ZPM, IPM, gospodarstvo, trg, pridobivanje projektnih izkušenj.
Objavljeno v DKUM: 22.10.2013; Ogledov: 1577; Prenosov: 127
Celotno besedilo (1,40 MB) |
5. ORGANIZACIJA PRIREDITVE "JANEZOVA NEDELJA" V ŽIČKI KARTUZIJITina Marguč, 2011, diplomsko delo Opis: V svojem diplomskem delu sem predstavila širok pojem prireditve, samo organizacijo prireditve in morebitna vprašanja, ki se pojavljajo pri sami izvedbi.
V teoretičnem delu sem opisala pojem prireditve, vrste prireditev, pojme, povezane z organizacijo (vodja, reditelj, rediteljska služba, udeleženec in prireditveni prostor), dolžnosti želene lastnosti organizacije, projektni management (organizacijski projekt, projektni manager), faze projektnega managementa (načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontrola).
V praktičnem delu, ki sem mu namenila največ pozornosti, sem posamezne dogodke, ki so sestavni del same prireditve, podrobno proučila. Najprej sem predstavila kratko zgodovino Žičke kartuzije in njen pomen, opisala sem potek prireditve, opredelila vrsto prireditev, ciljno občinstvo, prireditveni prostor, prometno ureditev, sponzoriranje, oglaševanje, zavarovanje, finančni vidik in morebitna tveganja. Na koncu pa sem svoja spoznanja nadgradila še s svojimi predlogi za izboljšanje izvedbe prireditev. Naletela sem na številne ovire, saj se lahko finančni vidik bistveno razlikuje, kar je odvisno od organizacije (varnost, šotori, postavljanje cen, konkurenca). Ugotovila sem, da mora imeti organizacija dobro razvite sposobnosti in veščine pogajanja in prilagajanja.
Ključne besede: Ključne besede: prireditev, vrste prireditev, projektni management, projekt, projektni manager, načrtovanje, organiziranje, vodenje, kontrola.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2011; Ogledov: 2829; Prenosov: 1637
Celotno besedilo (1,25 MB) |
6. |
7. |
