| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo
Aleš Kustec, 2009, diplomsko delo

Opis: Svetovno prebivalstvo je leta 2008 znašalo 6,75 milijard ljudi. Glede na najverjetnejšo demografsko projekcijo ZN se bo število ljudi na Zemlji leta 2050 povečalo na 9,2 milijardi. Prebivalstvo se bo najbolj povečalo v regijah, ki že danes ne zmorejo prehraniti vseh svojih prebivalcev. Poleg tega se z gospodarskim razvojem držav povečujejo tudi zahteve njenih prebivalcev po izboljšani prehrani. Tako se zaradi naraščajočih zahtev po hrani v prihodnosti pojavlja vprašanje: koliko ljudi lahko na Zemlji preživi oziroma kolikšna je nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo? Nosilna sposobnost Zemlje za človeštvo je najbolj odvisna od kmetijske pridelave, ki temelji predvsem na pridelavi žita na obdelovalnih površinah ter v manjši meri od čred živine na pašnih površinah in ulovljenih rib v oceanih. Produktivnost kmetijstva je odvisna od njegove razvitosti. Vendar pa ima današnje tako imenovano industrializirano kmetijstvo tudi negativne vplive na okolje, kar posledično lahko zmanjša njegovo produktivnost in s tem samo nosilno sposobnost našega planeta. Razpoložljivost vodnih virov in potencialno obdelovalno površino po svetovnih regijah sem določil kot glavna omejitvena dejavnika kmetijske pridelave v prihodnosti. S pomočjo teh dveh dejavnikov sem določil šest scenarijev nosilne sposobnosti Zemlje za človeštvo. Z upoštevanjem različnih stopenj donosa žita, odpada hrane in dnevne prehrane prebivalcev sem nato izračunal nosilne sposobnosti za vsako regijo, ki sem jih nato seštel v nosilno sposobnost Zemlje za človeštvo.
Ključne besede: Prebivalstvo Demografske projekcije Kmetijstvo Kmetijska pridelava Prehrana Nosilna sposobnost Zemlje
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2210; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (1013,89 KB)

3.
PRIPRAVA VAJ IZ PROSTORSKIH PROJEKCIJ
Suzana Herič, 2009, diplomsko delo

Opis: Tehnična risba je sredstvo za sporazumevanje med snovalcem in izvajalcem. Beremo jo lahko le, če poznamo pravila tehničnega risanja. Tehnične risbe niso povsem enake, razlikujejo se po namenu uporabe, obsegu in načinu izdelave. V prostoru so risbe v splošnem tridimenzionalne (dolžina, širina, višina), risalna površina pa je le dvodimenzionalna. Kljub tej razliki mora risba podajati jasno in nedvoumno predstavo narisanega predmeta. Naloga projekcije je nadomestiti izpad tretje prostorske dimenzije. Načini izražanja z risbo temeljijo na pravilih risanja, ki so določeni v standardnih SIST. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh delov. Prvi zajema teoretične osnove tehničnega risanja. V drugem delu je analiziran učni načrt za predmet Tehnika in tehnologija s poudarkom na učnih temah, ciljih in dejavnostih povezanih s tehničnim risanjem. V tretjem delu je pripravljena zbirka vaj iz prostorskih projekcij s priloženimi rešitvami.
Ključne besede: tehnično risanje, projekcije, vaje za tehnično risanje
Objavljeno: 27.05.2009; Ogledov: 4307; Prenosov: 511
.pdf Celotno besedilo (14,25 MB)

4.
POSLOVNI NAČRT ZA PRODAJO DOMAČIH SUHIH MESNIH IZDELKOV
Aleksandra Harl, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen poslovni načrt za prodajo domačih suhih mesnih izdelkov. Glavni cilj diplomske naloge je ugotoviti, ali ustvarja prodaja suhih mesnih izdelkov ob redni mesečni dostavi na dom izgubo in v katerih regijah bi se izdelki najbolje prodajali. Prvi del diplomske naloge se nanaša na predstavitev storitev in izdelkov, marketing in tržne strategije, v osrednjem delu je predstavljen razvoj in proizvodnja ter lastništvo in vodenje dejavnosti, v zadnjem delu pa kritična tveganja in finančno poslovanje. Problem, ki ga v diplomski nalogi obravnavamo, je osredotočen na vprašanje možnih in najprimernejših načinov trženja ter distribucijski kanali, po katerih je mogoče prodajati domače suhe mesne izdelke. To je vprašanje trženjskih strategij od odločitve za vstop na trg do pridobivanja kupcev, cenovne politike, distribucijskih kanalov, politike konkurenčnosti in poprodajne politike. Podrobno smo raziskali konkurente, ki bi lahko z nami tekmovali pri prodaji suhih mesnih izdelkov. Problema smo se lotili s primarno raziskavo s pomočjo ankete. Anketo smo analizirali in predstavili ugotovitve, ki se nanašajo na raziskavo trga. Izdelali smo finančne projekcije s pomočjo programa Javnega podjetniškega sklada RS in jih predstavili v finančnem delu poslovnega načrta. V diplomski nalogi smo preverili tri hipoteze, ki so pokazale, da je realizacija poslovnega načrta upravičena. Glede na prvo postavljeno hipotezo, ki se nanaša na spletno anketo, ugotavljamo, da imamo na slovenskem trgu zadostno število potencialnih kupcev domačih suhih mesnih izdelkov. Glede na drugo postavljeno hipotezo, ki se prav tako nanaša na spletno anketo in na program Javnega podjetniškega sklada, ugotavljamo, da je mesečna dostava domačih suhih mesnih izdelkov na dom ekonomsko upravičena. V tretji postavljeni hipotezi, ki temelji na odzivih v spletni anketi, težko zaključimo, da bi se domači suhi mesni izdelki dobro prodajali na tržnicah. Zato smo si pomagali s programom Javnega podjetniškega sklada, ki je pokazal, da je prodaja na tržnicah kljub majhnemu številu odzivov na vprašanja, postavljena v zvezi s to hipotezo finančnega načrta, donosna.
Ključne besede: Poslovni načrt, domači suhi mesni izdelki, dostava, finančne projekcije, dopolnilna dejavnost
Objavljeno: 15.02.2016; Ogledov: 881; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

5.
OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKE
Marko Tomanič, 2016, magistrsko delo

Opis: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine. Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja. Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati. Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Objavljeno: 14.09.2016; Ogledov: 1066; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici