Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu z naslovom Od temne sobe do fotografije, sem se osredotočila na pomen svetlobe, ki ga le-ta ima pri nastajanju projicirane podobe vse od prazgodovine naprej. Najpreprostejši način za projiciranje podob je prav gotovo camera obcura. Camera obscura nam zveni kot kos najmodernejše tehnologije, resnici na ljubo pa gre za temen prostor, v katerega prehaja svetloba in ustvarja podobo. To je imelo še posebej magičen učinek na ljudi v prazgodovini, ko si še niso znali razlagati naravnih pojavov. Iz tega vidika je imela camera obscura velik verski pomen, prav tako je bila neke vrste koledar. V veliki meri pa velja prepričanje, da je svetloba dobila svoj pomen pri nastajanju vidnih in trajnih podob šele, ko so prvi fotografi želeli ohraniti podobo na mediju. To je prvemu uspelo Josephu Nicéphorju Niépceu leta 1826 . Razvoj fotografije in fotografskega materiala pa je od 19. stoletja postopoma napredoval. Razločnost novonastalih podob na steklu, kovinski plošči oziroma papirju je v ljudeh sprva vzbujala strah in nelagodje; menili so, da bi te razločne podobe lahko oživele, hkrati pa jih je obdajalo nelagodje, da so opazovani. Do takrat so namreč svojo podobo lahko uzrli le kot odsev na vodni gladini ali v ogledalu. V praktičnem delu diplomske naloge sem se lotila izdelave več camer obscur. V enih je podobo mogoče ohraniti, z drugimi pa jo je moč le opazovati.
Ključne besede: camera obscura, fotografija, podoba, svetloba, projekcija
Objavljeno v DKUM: 17.08.2016; Ogledov: 1534; Prenosov: 221
Celotno besedilo (6,96 MB)

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo algoritem stiskanja domenskih zaporedij slik. Pojem domenskega zaporedja slik pri tem predstavlja opis za vsebinsko povezana, urejena zaporedja slik, ki opisujejo bodisi časovni bodisi prostorski potek spremembe poljubne domene. Teoretični opis v praksi združuje dve, za naš algoritem, sorodni nalogi: stiskanje časovnih zaporedij slik, torej videov, ter stiskanje prostorskih zaporedij slik, na primer naborov medicinskih slik, zajetih s tehnologijo CT ali MRI. V disertaciji opišemo strukturo in delovanje algoritma, ki omenjeni problem rešuje s projekcijo v prostor osnovnih komponent. Najprej predstavimo matematično ozadje, ki je osnova za, v statistiki pogosto uporabljeno, metodo analize osnovnih komponent. Prav ta je izhodišče za izračun projekcijskih prostorov, v katerih je možno predstaviti slike dane domene, pri čemer ni pomembno, za kakšno vrsto zaporedja slik gre. Da bi razširili neodvisnost od domene, ki jo zagotavlja izhodiščna matematična metoda, na nivo algoritma stiskanja, je prvi pomemben korak izbira podzaporedja slik, ki so osnova za izračun projekcijskih prostorov. Za to nalogo uporabimo dvokriterijski algoritem, ki izbira slike - imenujemo jih bazne slike - glede na medsebojno odstopanje in oddaljenost v vhodnem zaporedju. Iz izbranega zaporedja baznih slik določimo zaporedje projekcijskih prostorov glede na v disertaciji uveden koncept, po katerem sledeče si projekcijske prostore določamo na osnovi množic baznih slik, ki imajo vsaj en skupni element. Kot analogijo konceptu drsečega okna tak pristop opišemo kot ''drseč lasten prostor''. Vzporedno uvedemo način izračuna projekcijskih prostorov, ki omogoča kasnejšo rekonstrukcijo vhodnih podatkov z bistveno manjšim računskim bremenom. To dosežemo z vključitvijo vmesnih računskih rezultatov v stisnjeno predstavitev podatkov, pri čemer je vpliv na stopnjo stiskanja zanemarljiv. V eksperimentalni analizi podamo primerjavo med razvitim algoritmom, do sedaj najpogosteje uporabljeno metodo s projekcijo v prostor osnovnih komponent, in standardom H.264. Tako dokažemo, da algoritem po vizualni kakovosti ne presega le prejšnje metode, ampak se v njej, kakor tudi v stopnji stiskanja, lahko primerja celo s H.264. Rezultate eksperimentov nadalje potrdimo v teoretični analizi, kjer formalno dokažemo prednosti razvitega algoritma in ocenimo tudi vpliv kontrolnih parametrov metode na učinkovitost stiskanja.
Ključne besede: algoritmi, izgubno stiskanje, stiskanje zaporedij slik, stiskanje videoposnetkov, slike DICOM, PCA, analiza osnovnih komponent, lasten prostor, projekcija v lasten prostor, lasten vektor
Objavljeno v DKUM: 23.05.2014; Ogledov: 2538; Prenosov: 223
Celotno besedilo (15,39 MB)