Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo obravnava delovanje dveh sončnih elektrarn, postavljenih v letih 2014 in 2021, ter analizira njuno proizvodnjo električne energije. Na podlagi podatkov, pridobljenih z merilnih naprav v 15-minutnih časovnih intervalih, je bila izvedena podrobna analiza letne, mesečne in dnevne proizvodnje električne energije obeh sončnih elektrarn. Poseben poudarek je bil namenjen primerjavi njunih zmogljivosti v enakih meteoroloških razmerah, pri čemer so bile ocenjene razlike v učinkovitosti in obratovanju. V analizo so bili vključeni meteorološki podatki, pridobljeni iz Agencije Republike Slovenije za okolje, ki so omogočili poglobljen vpogled v vpliv gostote moči sončnega sevanja in temperature okolice na delovanje sončnih elektrarn. Na podlagi teh podatkov je bila ocenjena sezonska variabilnost energijskega izplena, pri čemer so bili identificirani ključni dejavniki, ki vplivajo na proizvodnjo električne energije.
Ključne besede: sončna elektrarna, proizvodnja električne energije, energijski izplen, izkoristek.
Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (6,12 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv spremembe metodologije obračunavanja omrežnine na tri različne odjemalce električne energije. Z uporabo meritev porabe električne energije v 15-minutnih časovnih intervalih smo opravili analizo trenutnega stanja. V nadaljevanju smo izračunali predvideno proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne za vsakega odjemalca, pri čemer smo uporabili podatke o gostoti moči sončnega. Poleg tega smo analizirali vpliv baterijskega hranilnika na količino električne energije, prevzete iz omrežja. Končni rezultati diplomskega dela predstavljajo mesečne stroške električne energije za posameznega odjemalca v treh scenarijih: obstoječe stanje, vključitev sončne elektrarne in vključitev baterijskega hranilnika, pri čemer so stroški izračunani po obstoječem in novem sistemu obračunavanja omrežnine. Poleg tega smo izračunali tudi vračilno dobo investicije v sončno elektrarno in baterijski hranilnik.
Ključne besede: omrežnina, poraba električne energije, proizvodnja električne energije, sončna elektrarna, baterijski hranilnik, vračilna doba investicije
Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (8,26 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava upravičenost investicije v balkonsko sončno elektrarno z močjo do 600 W. Z uporabo 15-minutnih podatkov o porabi električne energije za šest različnih porabnikov smo analizirali letno porabo električne energije. Za izračun predvidene proizvodnje električne energije balkonske sončne elektrarne smo uporabili podatke o gostoti sončnega sevanja na vodoravno površino, pridobljene iz spletnega arhiva samodejnih vremenskih postaj Agencije Republike Slovenije za okolje. Na osnovi teh podatkov smo izračunali letno proizvodnjo električne energije z uporabo balkonske sončne elektrarne za vseh šest uporabnikov. Upoštevajoč trenutne cene balkonskih sončnih elektrarn na slovenskem trgu, ki so med 600 in 1.000 EUR, smo izračunali vračilno dobo investicije. Prav tako smo prikazali, kako se vračilna doba investicije spreminja glede na spremembo cene električne energije za visoko in malo tarifo ter glede na spremembo porabe električne energije.
Ključne besede: upravičenost investicije, balkonska sončna elektrarna, poraba električne energije, proizvodnja električne energije, vračilna doba investicije
Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 403; Prenosov: 91
Celotno besedilo (5,97 MB)

Opis: Geotermična energija v svetu po deležu proizvedene električne energije, glede na svojo nizkoogljičnost in prilagodljivost potrebam omrežja, zaseda nezavidljivo pozicijo. Glavne omejitve za razvoj projektov na tem področju so zahtevna razširitev na večje moči, nizke temperature blizu površja, pomanjkanje tehnoloških rešitev za izkoriščanje toplote globokih vrtin in negotovosti produktivnosti. Kot dodatek je iz večine geotermičnih polj možno črpati tudi ogljikovodike, kar pa je veliko manj tvegana investicija napram geotermični energiji. V magistrski nalogi obdelujemo projekt Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, kjer je implementirana tehnologija GGTC, nova tehnologija za izkoriščanje toplote globokih vrtin na obstoječih neproduktivnih plinskih ali naftnih vrtinah. Namen magistrskega dela je opisati delovanje geotermične elektrarne in tehnologije GGTC ter preveriti potrebnost modelnih programskih okolij za predvidevanje glavnih obratovalnih parametrov. Narejen je bil matematični model z uporabo polinomskega približka termodinamskega modela REFPORP ter simulacija v programskem okolju Aspen plus z uporabo termodinamskega modela UNIFAC in REFPORP. Izvedene so bile občutljivostne analize vhodnega tlaka v turbino, tlaka kondenzacije in masnega pretoka delovnega fluida. Rezultati simulacije in modela so bili analizirani, tako kot tudi odstopanja med modelom in simulacijo z uporabo obeh termodinamskih modelov stanja. Rezultati kažejo na maksimum proizvedene mehanske moči na turbini pri vhodnem tlaku 65 bar v matematičnem modelu in 85 bar ali 95 bar v simulaciji z uporabo REFPROP ali UNIFAC termodinamskega modela stanja. Podobno doseže maksimum potreben toplotni tok iz vrtine, in sicer pri vrednostih 37,5 bar v simulaciji z uporabo UNIFAC modela in 21 bar v matematičnem modelu in simulaciji z uporabo REFPROP modela. Ugotovljeno je bilo, da so relativna odstopanja občutljivostnih analiz ob mejah analiziranih področij dosegala vrednosti 40,7 %, generalno pa so se relativna odstopanja dosegala vrednosti do 10 %. Zaključeno je bilo, da polinomski približek termodinamskih veličin delovnega fluida ni zadovoljiv za izvajanje občutljivostnih analiz. Zaradi smernic razvoja na področju Slovenije, opredeljenih v NEPN-u so prihodnja raziskovanja na tem področju družbeno koristna.
Ključne besede: geotermična energija, ORC, GGTC, občutljivostna analiza, proizvodnja električne energije, Pg-8
Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 366; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,72 MB)

Opis: V času, ko je racionalna poraba energije in trajnostna naravnanost njenega pridobivanja postala že vsakdanja, je eden izmed že preverjenih in razširjenih načinov pridobivanja energije v javnih ustanovah kot so šole, bolnišnice, trgovski centri in podobno tako imenovana decentralizirana ali distribuirana proizvodnja električne energije, toplote in hladu, v tujini znana pod terminom Distributed Energy Resources (v nadaljevanju DER). Kot tudi na drugih področjih življenja sta tudi pri pridobivanju energije optimizacija in napovedovanje porabe esencialnega pomena za rentabilno in okoljsko sprejemljivo delovanje. V doktorski disertaciji smo proučevali sistem sestavljen iz tri-generatorja z dodatno absorpcijsko toplotno črpalko za pretvorbo toplote v hlad in dodatnega bojlerja ter kompresorske toplotne črpalke. V takšnih sistemih se za napovedovanje v večini uporabljajo samo zgodovinski podatki o porabi, saj drugih podatkov nimamo na voljo. Zaradi tega metode, ki jih avtorji uporabljajo za modeliranje oskrbe z energijo v industrijskih sistemih, niso povsem uporabne in zato je bil nujno potreben drugačen pristop.
Ključne besede: distribuirana proizvodnja energije, logistični proces, simulacije diskretnih dogodkov, optimizacija in napovedovanje, trajnostno pridobivanje energije
Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 761; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,48 MB)