1. Analiza in primerjava proizvodnje električne energije po starosti različnih sončnih elektrarn : diplomsko deloŽiga Novak, 2025, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava delovanje dveh sončnih elektrarn, postavljenih v letih 2014 in 2021, ter analizira njuno proizvodnjo električne energije. Na podlagi podatkov, pridobljenih z merilnih naprav v 15-minutnih časovnih intervalih, je bila izvedena podrobna analiza letne, mesečne in dnevne proizvodnje električne energije obeh sončnih elektrarn. Poseben poudarek je bil namenjen primerjavi njunih zmogljivosti v enakih meteoroloških razmerah, pri čemer so bile ocenjene razlike v učinkovitosti in obratovanju. V analizo so bili vključeni meteorološki podatki, pridobljeni iz Agencije Republike Slovenije za okolje, ki so omogočili poglobljen vpogled v vpliv gostote moči sončnega sevanja in temperature okolice na delovanje sončnih elektrarn. Na podlagi teh podatkov je bila ocenjena sezonska variabilnost energijskega izplena, pri čemer so bili identificirani ključni dejavniki, ki vplivajo na proizvodnjo električne energije. Ključne besede: sončna elektrarna, proizvodnja električne energije, energijski izplen, izkoristek. Objavljeno v DKUM: 07.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (6,12 MB) |
2. Preračun izkoristka kogeneracije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. : magistrsko deloPetra Polanec, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je analizirano delovanje soproizvodnje toplote in električne energije v podjetju Pomurske mlekarne d.d. Uporablja se plinska turbina za proizvodnjo električne energije, iz dimnih plinov pa se zajema toplota s pomočjo toplotnih izmenjevalnikov. Glavni cilj raziskave je določiti toplotni izkoristek sistema pri različnih delovnih parametrih, kot so temperatura gretja dimnih plinih v kanalskim gorilniku, moč elektrarne in tlak pare v uparjalniku.
Rezultati so pokazali, da je toplotni izkoristek sistema v območju med 20 % in 40 %. Potrjeno je, da uporaba kanalskega gorilnika poveča izkoristek, saj dvigne temperaturo dimnih plinih in poveča prenos toplote. Moč plinske elektrarne sama po sebi ni imela bistvenega vpliva na toplotni izkoristek, saj se pri manjši moči porabi manj zemeljskega plina. Najnižji izkoristek je zaznan v primerih, ko pregrevanje dimnih plinov ni bilo izvedeno.
Skupni izkoristek sistema je dosegal do 70 %, kar potrjuje učinkovito delovanje sistema soproizvodnje toplotne in električne energije (SPTE). Rezultati prispevajo k optimizaciji parametrov sistema ter izboljšanju energetske učinkovitosti, kar ima pomembno vlogo pri trajnostnem upravljanju virov. Ključne besede: soproizvodnja toplotne in električne energije, proizvodnja pare, toplotni izmenjevalnik, uparjalnik, plinska turbina, toplotni izkoristek, prenos toplote Objavljeno v DKUM: 26.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 27
Celotno besedilo (5,12 MB) |
3. Vpliv spremembe metodologije obračunavanja omrežnine na različne segmente končnih odjemalcev električne energije : diplomsko deloJernej Počivalnik, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava vpliv spremembe metodologije obračunavanja omrežnine na tri različne odjemalce električne energije. Z uporabo meritev porabe električne energije v 15-minutnih časovnih intervalih smo opravili analizo trenutnega stanja. V nadaljevanju smo izračunali predvideno proizvodnjo električne energije iz sončne elektrarne za vsakega odjemalca, pri čemer smo uporabili podatke o gostoti moči sončnega. Poleg tega smo analizirali vpliv baterijskega hranilnika na količino električne energije, prevzete iz omrežja. Končni rezultati diplomskega dela predstavljajo mesečne stroške električne energije za posameznega odjemalca v treh scenarijih: obstoječe stanje, vključitev sončne elektrarne in vključitev baterijskega hranilnika, pri čemer so stroški izračunani po obstoječem in novem sistemu obračunavanja omrežnine. Poleg tega smo izračunali tudi vračilno dobo investicije v sončno elektrarno in baterijski hranilnik. Ključne besede: omrežnina, poraba električne energije, proizvodnja električne energije, sončna elektrarna, baterijski hranilnik, vračilna doba investicije Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (8,26 MB) |
4. Amorfna moč fotonapetostnih sistemov : diplomsko deloDomen Kuhar, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava analizo amorfne moči treh vrst fotonapetostnih sistemov: fiksnega fotonapetostnega sistema, hibridnega sončnega sistema in sledilnega fotonapetostnega sistema, v različnih časovnih obdobjih. V okviru diplomske naloge so bili uporabljeni podatki meritev proizvodnje električne energije na 5-minutnih časovnih intervalih. Rezultati predstavljajo podroben vpogled v dinamiko proizvodnje električne energije skozi različna časovna obdobja. Poleg analize amorfne moči posameznega sistema je bila izvedena tudi analiza faktorja razpoložljivosti v odvisnosti od deleža nazivne inštalirane moči posameznega sistema. Na podlagi omenjenih analiz je mogoče ugotoviti, kateri sistem najbolje izkoristi razpoložljivo sončno energijo v spremenljivih vremenskih razmerah skozi celotno leto. Ključne besede: amorfna moč, faktor razpoložljivosti, fotonapetostni modul, fotonapetostni sistemi, proizvodnja električne energije Objavljeno v DKUM: 11.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (3,76 MB) |
5. Upravičenost investicije v balkonsko sončno elektrarno : diplomsko deloLuka Strojanšek, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava upravičenost investicije v balkonsko sončno elektrarno z močjo do 600 W. Z uporabo 15-minutnih podatkov o porabi električne energije za šest različnih porabnikov smo analizirali letno porabo električne energije. Za izračun predvidene proizvodnje električne energije balkonske sončne elektrarne smo uporabili podatke o gostoti sončnega sevanja na vodoravno površino, pridobljene iz spletnega arhiva samodejnih vremenskih postaj Agencije Republike Slovenije za okolje. Na osnovi teh podatkov smo izračunali letno proizvodnjo električne energije z uporabo balkonske sončne elektrarne za vseh šest uporabnikov. Upoštevajoč trenutne cene balkonskih sončnih elektrarn na slovenskem trgu, ki so med 600 in 1.000 EUR, smo izračunali vračilno dobo investicije. Prav tako smo prikazali, kako se vračilna doba investicije spreminja glede na spremembo cene električne energije za visoko in malo tarifo ter glede na spremembo porabe električne energije. Ključne besede: upravičenost investicije, balkonska sončna elektrarna, poraba električne energije, proizvodnja električne energije, vračilna doba investicije Objavljeno v DKUM: 16.01.2024; Ogledov: 403; Prenosov: 91
Celotno besedilo (5,97 MB) |
6. |
7. Proizvodnja električne energije z geotermično gravitacijsko toplotno cevjo : magistrsko deloUrban Gselman, 2023, magistrsko delo Opis: Geotermična energija v svetu po deležu proizvedene električne energije, glede na svojo nizkoogljičnost in prilagodljivost potrebam omrežja, zaseda nezavidljivo pozicijo. Glavne omejitve za razvoj projektov na tem področju so zahtevna razširitev na večje moči, nizke temperature blizu površja, pomanjkanje tehnoloških rešitev za izkoriščanje toplote globokih vrtin in negotovosti produktivnosti. Kot dodatek je iz večine geotermičnih polj možno črpati tudi ogljikovodike, kar pa je veliko manj tvegana investicija napram geotermični energiji. V magistrski nalogi obdelujemo projekt Pilotna geotermična elektrarna na obstoječi plinski vrtini Pg-8, kjer je implementirana tehnologija GGTC, nova tehnologija za izkoriščanje toplote globokih vrtin na obstoječih neproduktivnih plinskih ali naftnih vrtinah. Namen magistrskega dela je opisati delovanje geotermične elektrarne in tehnologije GGTC ter preveriti potrebnost modelnih programskih okolij za predvidevanje glavnih obratovalnih parametrov. Narejen je bil matematični model z uporabo polinomskega približka termodinamskega modela REFPORP ter simulacija v programskem okolju Aspen plus z uporabo termodinamskega modela UNIFAC in REFPORP. Izvedene so bile občutljivostne analize vhodnega tlaka v turbino, tlaka kondenzacije in masnega pretoka delovnega fluida. Rezultati simulacije in modela so bili analizirani, tako kot tudi odstopanja med modelom in simulacijo z uporabo obeh termodinamskih modelov stanja. Rezultati kažejo na maksimum proizvedene mehanske moči na turbini pri vhodnem tlaku 65 bar v matematičnem modelu in 85 bar ali 95 bar v simulaciji z uporabo REFPROP ali UNIFAC termodinamskega modela stanja. Podobno doseže maksimum potreben toplotni tok iz vrtine, in sicer pri vrednostih 37,5 bar v simulaciji z uporabo UNIFAC modela in 21 bar v matematičnem modelu in simulaciji z uporabo REFPROP modela. Ugotovljeno je bilo, da so relativna odstopanja občutljivostnih analiz ob mejah analiziranih področij dosegala vrednosti 40,7 %, generalno pa so se relativna odstopanja dosegala vrednosti do 10 %. Zaključeno je bilo, da polinomski približek termodinamskih veličin delovnega fluida ni zadovoljiv za izvajanje občutljivostnih analiz. Zaradi smernic razvoja na področju Slovenije, opredeljenih v NEPN-u so prihodnja raziskovanja na tem področju družbeno koristna. Ključne besede: geotermična energija, ORC, GGTC, občutljivostna analiza, proizvodnja električne energije, Pg-8 Objavljeno v DKUM: 21.12.2023; Ogledov: 366; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,72 MB) |
8. Sedanjost in prihodnost energetske izrabe jedrske tehnologije v članicah EU in svetu : diplomsko deloJure Cukjati, 2023, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili trenutno stanje energetske izrabe jedrske energije ter skušali ugotoviti njen pomen in smer razvoja v prihodnosti. Na začetku smo predstavili današnjo rabo jedrske energije, kakšno vlogo pri tem igra uran kot energent, in prikazali pregled stanja jedrskih elektrarn na svetu. V nadaljevanju je predstavljena prihodnost jedrske energije, kako so na njeno rabo vplivale pretekle jedrske nesreče in problematika radioaktivnih odpadkov. V zaključnem delu diplomske naloge smo raziskali možne smeri razvoja jedrskih tehnologij v energetski izrabi ter na podlagi zbranih dejstev v zaključku predstavili pomen jedrske energije pri ohranjanju stabilnega energetskega sistema in čistega planeta. Ključne besede: jedrska elektrarna, uran, fuzija, obnovljivi viri energije, proizvodnja električne energije Objavljeno v DKUM: 25.07.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 57
Celotno besedilo (3,56 MB) |
9. Model energijskih tokov v sistemu distribuirane energetske oskrbe na osnovi metode simulacije diskretnih dogodkov : doktorska disertacijaDušan Kragelj, 2022, doktorska disertacija Opis: V času, ko je racionalna poraba energije in trajnostna naravnanost njenega pridobivanja postala že vsakdanja, je eden izmed že preverjenih in razširjenih načinov pridobivanja energije v javnih ustanovah kot so šole, bolnišnice, trgovski centri in podobno tako imenovana decentralizirana ali distribuirana proizvodnja električne energije, toplote in hladu, v tujini znana pod terminom Distributed Energy Resources (v nadaljevanju DER). Kot tudi na drugih področjih življenja sta tudi pri pridobivanju energije optimizacija in napovedovanje porabe esencialnega pomena za rentabilno in okoljsko sprejemljivo delovanje.
V doktorski disertaciji smo proučevali sistem sestavljen iz tri-generatorja z dodatno absorpcijsko toplotno črpalko za pretvorbo toplote v hlad in dodatnega bojlerja ter kompresorske toplotne črpalke. V takšnih sistemih se za napovedovanje v večini uporabljajo samo zgodovinski podatki o porabi, saj drugih podatkov nimamo na voljo. Zaradi tega metode, ki jih avtorji uporabljajo za modeliranje oskrbe z energijo v industrijskih sistemih, niso povsem uporabne in zato je bil nujno potreben drugačen pristop. Ključne besede: distribuirana proizvodnja energije, logistični proces, simulacije diskretnih dogodkov, optimizacija in napovedovanje, trajnostno pridobivanje energije Objavljeno v DKUM: 22.02.2023; Ogledov: 761; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,48 MB) |
10. Energetska analiza količine vodika potrebnega za osebna vozila v Republiki Sloveniji : magistrsko deloAnja Majerič, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo opravili analizo trenutnega stanja proizvodnje električne energije v Republiki Sloveniji in analizo potenciala zelenih virov energije. Za potrebe preračuna količine vodika, ki bi ga potrebovali za vsa osebna vozila smo pregledali obstoječo ponudbo proizvajalcev vozil na vodikove gorivne celice za leto 2021 in jih na kratko opisali. Izračunali smo količino emisij CO2, ki jih proizvedejo osebna vozila na bencin in dizel ter količino energije, ki jo porabijo med delovanjem. Ključne besede: vodik, obnovljivi viri energije, proizvodnja vodika, vodikove gorivne celice, promet Objavljeno v DKUM: 12.01.2023; Ogledov: 832; Prenosov: 125
Celotno besedilo (3,16 MB) |