| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA BOLNIŠKE ODSOTNOSTI MED PROIZVODNIMI DELAVCI IN REŽIJSKIMI DELAVCI V SREDNJE VELIKIH PODJETJIH
Helena Tisnikar, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: POVZETEK Vsakemu izmed nas delo predstavlja velik ter pomemben del življenja. Omogoča nam predvsem preživetje, za marsikoga pa je tudi vir veselja in zadovoljstva, pogostokrat tudi smisla življenja. Delavec je lahko pri svojem delu uspešen le, če je izpolnjena večina pogojev za dobro, uspešno in varno delo. Podjetja, ki se zavedajo pomena zaposlenih za uspeh celotne organizacije in se zanje zavzemajo, poskrbijo, da ustvarijo varno in zdravju prijazno delovno okolje. V vseh podjetjih pa žal ni tako. Delodajalci želijo, da je čim več dela opravljenega v čim krajšem času. Ena od posledic je povečana bolniška odsotnost. Bolniška odsotnost ne predstavlja težave samo za delodajalce, temveč tudi za državo, ki ima zaradi odsotnosti z dela dodatne stroške v obliki nadomestil. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne literature osvetlili pojme proizvodni delavec, režijski delavec in bolniška odsotnost. Podrobneje smo opredelili vrste bolniške odsotnosti, vzroke za nastanek bolniške odsotnosti, vpliv fizične in psihične obremenjenosti na delavca, najpogostejše poklicne bolezni in poškodbe pri delu, dejavnike, ki vplivajo na zdravje, pravico do nadomestila v času bolniške odsotnosti, ukrepe za zmanjšanje bolniške odsotnosti, načine preverjanja bolniške odsotnosti, zlorabe bolniške odsotnosti in promocijo zdravja pri delu. V empiričnem delu pa smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu 20 srednje velikih proizvodnih podjetjih v Sloveniji. Rezultati raziskave so pokazali, da se bolniška odsotnost med proizvodnimi in režijskimi delavci razlikuje v več točkah.
Ključne besede: bolniška odsotnost, proizvodni delavci, režijski delavci, program promocije zdravja, kazalniki bolniškega staleža
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1537; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

2.
3.
4.
MOTIVACIJA ZA DELO ZAPOSLENIH V PODJETJU ˝X˝
Berta Balon, 2009, diplomsko delo

Opis: Motivirani in usposobljeni zaposleni so temelj uspešnega poslovanja vsake organizacije. Organizacija je uspešna pod pogojem, da motivira vse zaposlene in skrbi za dobro delovno klimo na način, ki zagotavlja zadovoljstvo na vseh ravneh organizacije. Dobro motivirani zaposleni dosegajo boljše rezultate in so za te cilje pripravljeni vložiti več svojega truda in energije, ker sami tako hočejo in ne zato, ker morajo. V raziskavi smo ugotovili, kateri so tisti dejavniki, ki najbolj motivirajo zaposlene oz. kateri so tisti dejavniki, ki njihovo motivacijo za delo zavirajo. Najbolj zaposlene motivira varnost zaposlitve, najmanj pa sodelovanje v upravljanju in usposabljanju ter možnost stalnega in dodatnega izobraževanja. V splošnem so zaposleni zadovoljni s svojim delom, manj so zadovoljni z informiranostjo o dogodkih v podjetju, dodatnem izobraževanju in nagrajevanju za dobro opravljeno delo . Rezultati raziskave pa se razlikujejo med posameznimi zaposlenimi glede na delovno mesto. Zaposlene smo ločili v tri skupine (proizvodni delavci, vodstveni delavci, strokovni in administrativni delavci) in jih med sabo primerjali. Najbolj se razlikujejo po dejavnikih motivacije za delo in vrsti motivacije. V obravnavanem podjetju so na osnovi dobljenih rezultatov zaposlenim predlagani ukrepi za izboljšanje motiviranosti pri delu.
Ključne besede: motivacija za delo, vodstveni delavci, proizvodni delavci, strokovni in administrativni delavci.
Objavljeno v DKUM: 20.10.2009; Ogledov: 4656; Prenosov: 455
.pdf Celotno besedilo (461,46 KB)

5.
Analiza telesne teže med delavci v proizvodnji in administrativnimi delavci
Ivanka Ratej, 2009, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Telesna teža, normalna, prekomerna ali prenizka zelo opazno vpliva na človekov videz in njegovo samopodobo. Velika večina ljudi ji posveča potrebno pozornost. Službe, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom aktivne populacije morajo izobraževati delavce v delovnih organizacijah o zdravi prehrani in vzpodbujati k normalni prehranjenosti sebe in svojih družin. Vsak posameznik bi moral skrbeti za zdravo prehranjevanje in vzdrževanje normalne telesne teže, s tem pa tudi za svoje zdravje. Namen: Na osnovi analize telesne teže smo želeli ugotoviti ali imajo delavci v proizvodnji višjo telesno težo kot delavci v administraciji in ali izobrazba vpliva na telesno težo delavcev. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela. Retrospektivna študija je zajemala podatke, ki so bili zbrani v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica v Dispanzerju medicine dela, prometa in športa v letu 2008. Vzorec zajema 50 delavcev v administraciji in 50 delavcev v proizvodnji. Za opredelitev stopenj debelosti smo uporabili indeks telesne mase. Rezultati: Raziskava je pokazala, da izobrazba, delovno mesto in spol vplivajo na telesno težo, vendar ne v tolikšni meri, kot smo pričakovali. Prenizke telesne teže in hude debelosti v raziskavi nismo zasledili. Razprava: Z zdravim prehranjevanjem zdravje varujemo in sočasno preprečujemo številne dejavnike tveganja za nastanek različnih obolenj. Dejstvo je, da izobrazba vpliva na telesno težo, kakor tudi osveščenost delavcev v delovnih organizacijah in ljudi na splošno o zdravem načinu prehranjevanja ter vplivu telesne teže na zdravje.
Ključne besede: Ključne besede: proizvodni delavci, administrativni delavci, telesna teža, indeks telesne mase, debelost.
Objavljeno v DKUM: 18.09.2009; Ogledov: 2558; Prenosov: 299
.pdf Celotno besedilo (816,07 KB)

6.
7.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici