| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PRIMERJAVA PROIZVODNIH LASTNOSTI KRAV ČRNO BELE PASME RAZLIČNEGA IZVORA
Tadej Virk, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na izvor. Skupno je bilo tako vključenih 817 brejih telic, od tega 461 telic črno bele pasme slovenskega izvora (SLO) in 98 telic iz Nemčije (NE), 155 telic iz Nizozemske (NZ) in 103 telice iz Danske (DK). Uvožene živali so bile pripeljane v Slovenijo kot breje telice in dosegle od 1. do 9. laktacij. Preučevali smo lastnosti, vezane na prirejo in dolgoživost živali. Vse živali so telile v obdobju med 27. in 30. mesecem starosti, značilno najmlajše so telile živali NZ izvora (p < 0,05), med živalmi SLO, DK in NE izvora ni bilo razlik (p ≥ 0,05). Značilno najhitreje so bile izločene SLO krave, ki so v povprečju dosegle 3,6 laktacij in 23 kg mleka na molzni dan. Krave se med seboj niso značilno razlikovale v življenjski pireji mleka, maščob, beljakovin, količini mleka na molzni dan, št. laktacij, št. laktacijskih dni, št. dni od prve telitve do izločitve, št. dni od rojstva do izločitve, v dobi med telitvama in v dobi presušitve (p ≥ 0,05). Največjo življenjsko prirejo so dosegle DK krave z 29816 ± 1904 kg mleka, prav tako so imele najvišje povprečne količine beljakovin, maščob in mleka v standardnih laktacijah.
Ključne besede: krave molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 19.10.2009; Ogledov: 2894; Prenosov: 284 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (166,09 KB)

2.
Vrednotenje genskih virov lucerne s pomočjo morfoloških in proizvodnih lastnosti
Mojca Šošterič, 2012, magistrsko delo

Opis: Študija je bila usmerjena predvsem odbiri rastlin na podlagi morfoloških lastnosti kot tudi na podlagi hranilnih vrednosti posamezne sorte oziroma populacije. V poskus smo vključili 21 sort lucerne Medicago sativa L. in Medicago falcata L. Semena smo pridobili iz slovenske rastlinske genske banke, in sicer iz različnih geografskih področij, Slovenije, Hrvaške, Francije, Avstralije, Češke, Poljske in Slovaške. Iz semen smo najprej v rastlinjaku vzgojili rastline, katere smo presadili na polje. V treh letih, kolikor je trajal poskus, smo skupno izvedli deset košenj. Za vrednotenje kvalitativnih vrednosti (širina, dolžina in oblika lista, dolžina in debelina peclja, dolžina internodija, pokončnost rastline in čas cvetenja) in kvantitativnih vrednosti (višina, pridelek zelinja) smo uporabili prilagojene IBPGR deskriptorje za krmne stročnice. Prehransko vrednost in vsebnost beljakovin v posameznih sortah lucerne smo ovrednotili s pomočjo NIR metode (merjenje odboja bližnje infrardeče svetlobe). Rezultati za prehransko vrednost so pokazali, da ni statistično značilnih razlik med posameznimi sortami. Drugače pa je bilo s pridelkom zelinja in višino rastlin, kjer so se pokazale statistično značilne razlike med posameznimi sortami. Tako smo v času poskusa tudi prvič ovrednotili in kompleksno opisali slovenske genske vire, shranjene v genski banki, ter ugotovili, katere odbrane sorte bi bile najbolj primerne za nadaljnje žlahtnjenje in pridelovanje v slovenskih rastnih razmerah.
Ključne besede: lucerna, genski viri, morfološke lastnosti, proizvodne lastnosti, žlahtnjenje
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1338; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (3,47 MB)

3.
Vpliv velikosti črede, načina reje ter eksterierja živali na dolgoživost in proizvodne lastnosti krav črno bele pasme
Tadej Virk, 2012, magistrsko delo

Opis: Cilj preučevanja je bila primerjava proizvodnih lastnosti krav črno bele pasme med seboj glede na velikost črede, načina reje ter lastnosti zunanjosti. Zanimali so nas tudi vzroki izločitev molznic iz črede glede na način reje ter velikost črede. Skupno je bilo v primerjavo vključenih 1671 krav črno bele pasme, ki so prvič telile med 1. 1. 2004 in 31. 12. 2004. Živali se med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) glede na velikost črede v vseh primerjanih proizvodnih lastnostih (indeks dolgoživosti, starost živali, število produktivnih dni, starost ob prvi telitvi, število telitev, življenjska prireja mleka ter količina mleka na krmni dan). Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na način reje se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) samo v količini mleka na krmni dan in starosti ob prvi telitvi. Pri primerjavi proizvodnih lastnosti glede na linearne ocene zunanjosti se živali med seboj statistično značilno razlikujejo (p ≤ 0,05) v indeksu dolgoživosti, življenjski prireji mleka in količini mleka na krmni dan. Plodnostne motnje so najpogostejši vzrok za izločitev molznic iz črede, takoj za njimi pa so bolezni vimena (mastitis).
Ključne besede: molznice, dolgoživost, proizvodne lastnosti, ocene zunanjosti, velikost črede
Objavljeno: 02.01.2013; Ogledov: 1319; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (258,87 KB)

4.
5.
6.
7.
Primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme po domačih in tujih bikih
Katja Tuš, 2017, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj preučevanja je primerjava proizvodnih lastnosti krav lisaste pasme (LS) in križank z lisasto pasmo (LSX) glede na izvor očeta. V proučevanje smo vključili 100 krav (49 krav LS in 51 LSX), ki so prvič telile od leta 1994 do vključno 2014 na eni kmetiji, kjer so bile v enaki oskrbi z enakimi pogoji reje. Preučevali smo 7 lastnosti, ki se nanašajo na količino in kakovost mleka, 11 funkcionalnih lastnosti in 9 plemenskih vrednosti (PV). Najmlajše so telile krave LSX, ki so bile potomke tujih očetov. Dosegle so največ laktacij in s tem najvišjo starost ob izločitvi ter najkrajšo dobo med telitvama. Statistično značilne razlike (p ≤ 0,05) smo ugotovili pri povprečni prirejeni količini mleka in beljakovin v standardni laktaciji, kjer so bile boljše krave LS, potomke slovenskih očetov. Pri primerjavi količine mleka pri posamezni laktaciji smo ugotovili, da so krave LSX, potomke tujih očetov, v vseh laktacijah namolzle več mleka. Največ so namolzle v peti laktaciji, kjer je bila razlika tudi statistično značilna (p ≤ 0,05). Pri primerjavi plemenskih vrednosti smo ugotovili, da so imele potomke in matere potomk LS pasme slovenskih očetov boljše plemenske vrednosti kot potomke tujih očetov.
Ključne besede: krave molznice, lisasta pasma, izvor plemenjaka, proizvodne lastnosti
Objavljeno: 24.02.2017; Ogledov: 653; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (875,72 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici