| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VZAJEMNO PRIZNAVANJE PROIZVODNIH PRAVIL PO PRAVU EVROPSKE UNIJE
Katja Leber Vračko, 2010, diplomsko delo

Opis: Pravilo vzajemnega priznavanja določa, da se mora blagu, proizvedenemu in danemu na trg v eni državi članici praviloma brez omejitev dopustiti dostop na trg drugih držav članic. Načelo pomembno vpliva na prost pretok blaga med državami članicami Evropske unije, saj kar ena četrtina proizvodov v meddržavni trgovini EU še ni harmonizirana in je zato podvržena nacionalnim proizvodnim pravilom. Za gospodarske subjekte to večkrat pomeni dodatno prilagajanje in stroške, saj morajo pri meddržavni prodaji blaga zadostiti pravilom izvorne in namembne države članice. Ker to pomeni dvojno breme, je tuje blago v slabšem položaju kot domače. Načelo vzajemnega priznavanja zato zahteva priznavanje proizvodnih pravil drugih držav članic in s tem zagotavlja negativno integracijo v popolnoma novem pomenu. Pravilo vzajemnega priznavanja pa ni absolutno, države članice imajo namreč možnost, da za dostop na njihov trg zahtevajo izpolnitev strožjih proizvodnih pravil. Gre za izjeme od vzajemnega priznavanja, ki državam članicam omogočajo, da preverijo, ali določen proizvod iz druge države članice zagotavlja enakovredno raven varstva kot jo zagotavljajo lastna nacionalna pravila. Kadar želi namembna država članica uveljaviti višje zahteve, mora pri tem upoštevati dva pogoja. Prvi je ta, da se mora takšen ukrep opravičiti z višjim razlogom v javnem interesu (kot so varstvo potrošnikov, okolja, javnega zdravja, itd.) in drugi, da je tak ukrep sorazmeren. Pri uporabi načela vzajemnega priznavanja so se v praksi pojavljale težave zaradi nepoznavanja pravic in obveznosti tako na strani gospodarskih subjektov kot tudi na strani nacionalnih organov. Pomemben korak za izboljšanje teh težav je pomenilo sprejetje Uredbe 764/2008. Le-ta je natančno definirala potek postopka, ki mu morajo nacionalni organi slediti pri uveljavljanju izjem od vzajemnega priznavanja in zahtevala vzpostavitev kontaktnih točk z namenom posredovanja informacij gospodarskim subjektom o pravicah, ki jim pripadajo iz naslova vzajemnega priznavanja.
Ključne besede: količinske omejitve in ukrepi z enakim učinkom, materialno diskriminatorni ukrepi, načelo vzajemnega priznavanja, izjeme, proizvodna pravila
Objavljeno: 13.04.2010; Ogledov: 1830; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (632,89 KB)

Iskanje izvedeno v 0.04 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici