| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
(NE)UČINKOVITOST PODALJŠANJA PRAVIC GLASBENIH IZVAJALCEV
Teja Letonja, 2014, diplomsko delo

Opis: Trajanje pravic glasbenih izvajalcev je na ravni EU harmonizirano, kar pomeni, da je v tem aspektu avtonomija držav članic EU omejena. Diplomsko delo obravnava Direktivo 2011/77/EU, ki podaljšuje trajanje varstva pravic izvajalcev na fonogramih s 50 na 70 let, pri čemer analizira vprašanje učinkovitosti takšnega podaljšanja pravic. Diplomsko delo izpostavlja, da je v zvezi s tem treba po eni strani najti ravnovesje med podeljevanjem pravic posameznikom in javnim interesom, po drugi strani pa je treba izpostaviti razmejitev med pravnim položajem in praktičnim uresničevanjem pravic glasbenih izvajalcev ter proizvajalcev fonogramov. Problematika, ki izhaja iz tega, je v praksi obsežna, vendar ji pravo posveča premalo pozornosti ali pa sprejema ukrepe, ki so glede na naravo glasbene industrije in vpliv tehnološkega napredka nanjo prepočasni ali premalo učinkoviti. Kljub alternativnim možnostim glasbenih izvajalcev za ohranjanje svojih pravic in novim klavzulam za izboljšanje njihovega pravnega položaja ima pravo tako na mednarodni ravni, ravni EU ter nacionalni ravni vrsto pravnih možnosti, s katerimi bi se lahko stanje v okviru obravnavane tematike izboljšalo.
Ključne besede: sorodne pravice, glasbeni izvajalci, proizvajalci fonogramov, Direktiva 2011/77/EU, podaljšanje pravic, glasbena industrija
Objavljeno v DKUM: 05.08.2014; Ogledov: 1306; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (680,18 KB)

2.
KOMPETENCE ZAPOSLENIH V GLASBENIH ZALOŽBAH V SLOVENIJI
Črtomir Potočnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Glasbena industrija predstavlja eno najbolj negotovih in kompetitivnih tržišč. Uspeh je nagrada za najbolj inovativne, delavne in pragmatične posameznike ter organizacije. Trg je kompleksno sestavljen iz prepleta več različnih glasbenih industrij, ki so medsebojno soodvisne, a vendar tako raznolike, da govorimo o ločenih entitetah. V diplomskem delu je predstavljenih nekaj najpomembnejših glasbenih industrij, kot so: proizvajalci fonogramov, založništvo in deloma industrija žive glasbe. Prav slednja predstavlja najpomembnejši vir prihodka sodobnih glasbenikov, zato smo izbrali dva izmed ključnih poklicev, ki omogočajo realizacijo koncertov - organizatorja koncertov in koncertne promocije ter agenta za booking - in zanju izdelali kompetenčni model. S tem smo želeli v organizacijskem smislu spodbuditi razvoj slovenske glasbene industrije, ki zaradi majhnosti in zaprtosti ne dosega standardov mednarodnega trga. Za oblikovanje kompetenčnih modelov smo uporabili kvalitativne metode raziskovanja, kot poglavitno orodje pa smo izbrali intervju.
Ključne besede: glasbena industrija, agent za booking, organizator koncertov in koncertne promocije, proizvajalci fonogramov, kompetence
Objavljeno v DKUM: 10.12.2013; Ogledov: 1563; Prenosov: 139
.pdf Celotno besedilo (4,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici