SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Podobe reformske pedagogike
Edvard Protner, Vladimir Wakounig, 2007, original scientific article

Abstract: Članek v uvodnem delu prikazuje nekatere novejše poglede na recepcijo reformske pedagogike predvsem na nemškem govornem območju. V ospredju je teza, da se je interpretacijski vzorec, ki so ga reformski pedagogiki vtisnili predstavniki duhoslovne pedagogike (predvsem Herman Nohl s svojimi privrženci), utrdil kot prevladujoči vzorec pedagoškega zgodovinopisja. Ta vzorec je dajal prednost tistim pogledom, ki so se ujemali z Nohlovimi konservativnimi pogledi na vzgojo družbo in nacionalno kulturo. Sledi poglavje, ki izpostavlja, da je moč reformske pedagogike v veliki meri temeljila na moči jezika, ki mu je z njegovim emfatičnim slogom uspelo prikriti številne sporne elemente. Značilen primer je pedagoški koncept Petra Petersena, ki je v številnih potezah soroden nacionalsocialistični ideologiji, pa vendar se mu je uspelo ohraniti tudi v povojnem obdobju. V zadnjem delu je ob prikazu člankov v tematskem delu te revije interpretirana recepcija reformske pedagogike v povojni Sloveniji. Izpostavljena je ugotovitev, da so v slovenskem prostoru premalo upoštevane znanstvene razpravez nemškega govornega območja, ki je bilo vso zgodovino tesno povezano s slovensko pedagoško tradicijo. Ugotavljamo pa tudi, da sta v Sloveniji vse povojno obdobje prevladovala distanca in kritičen odnos do reformske pedagogike. V sklepu izpostavljamo, da je zadržanost do reformske pedagogike sicer teoretsko upravičena, da pa ji je treba nameniti več raziskovalne pozornosti, saj bi to prispevalo h globljemu razumevanju delovanja prikritih ideoloških mehanizmov ob ozaveščenem poslanstvu pedagogike, ki naj dela v otrokovo dobro.
Keywords: pedagogika, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, duhoslovna pedagogika, zasebno šolstvo
Published: 10.07.2015; Views: 678; Downloads: 77
URL Link to full text

2.
PROGRESIVNA PEDAGOGIKA - MOZAIK NAPREDNIH IDEJ, KI SO SPREMENILE ŠOLSTVO
Suzana Mati Regvat, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Vzgoja in izobraževanje se je skozi čas spreminjala v skladu s političnimi, ekonomskimi in družbenimi spremembami. Hkrati s spremembami v učnih načrtih in oblikami poučevanja se je spreminjal tudi položaj učitelja in učenca. Na prelomu 19. v 20. stoletje se je pojavilo gibanje, ki je na temeljih smernic naprednih pedagogov kot sta Pestalozzi in Rousseau, postavilo v ospredje izobraževanja otroka, njegove potrebe in interes. V Združenih državah je John Dewey postal osrednja oseba gibanja, ki ga poznamo pod imenom progresivna pedagogika. Pod tem pojmom se pojavljajo različna gibanja, ki jim je skupno nasprotovanje tradicionalni vzgoji in izobraževanju. Zaradi različnih interpretacij ostaja progresivna pedagogika, v Sloveniji bolj uveljavljena pod imenom reformska pedagogika, predmet razprav in kritik, predvsem s strani tako imenovanih tradicionalistov, ki ji očitajo, da so posledica takšne sodobne vzgoje otroci s pomanjkljivim znanjem.
Keywords: progresivna pedagogika, tradicionalno izobraževanje, Dewey, zgodovina pedagogike, reformska pedagogika, sodobna vzgoja
Published: 12.08.2016; Views: 828; Downloads: 184
.pdf Full text (560,93 KB)

3.
Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin
Arjana Savarin, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednji cilj in tudi namen diplomskega dela z naslovom Odnos do progresivne pedagoške misli na Slovenskem v odvisnosti od družbeno-političnih okoliščin je bil nazorno in celostno predstaviti fenomen reformsko-pedagoškega gibanja in koncepta reformske pedagogike v okviru pedagoškega in tudi širšega družbenega diskurza. Najprej smo želeli dokazati, da so spremembe, pobude oz. reforme na področju vzgoje in izobraževanja vedno pogojene z družbenimi spremembami oz. s specifičnim družbeno-političnim ozadjem. Ravno zaradi tega smo naprej proučili specifično družbeno-politično ozadje, ki je spodbudilo k nastanku reformsko-pedagoškega gibanja, ki se je navezovalo predvsem na: birokratizacijo življenjskih razmer in s tem tudi šolstva, vpliv gospodarske politike liberalnega kapitalizma na povečanje razslojenosti in revščine prebivalstva, kasneje pa tudi posledice prve svetovne vojne in oblikovanje novih nacionalnih držav in gibanj ter gospodarska kriza v 30. letih prejšnjega stoletja. Podrobneje smo opisali skupno vizijo reformsko-pedagoškega gibanja, ki je, kljub številnim različnim smerem in konceptualnim modelom, vključevala: željo po »novi« vzgoji in »novi« humanejši družbi, šolo po meri otroka, zavzemanje za humanizacijo vzgojno-izobraževalnega procesa in odnosa med učitelji in učenci, prepričanje v otrokovo dobro naravo, spodbujanje otrokove aktivnosti, samoiniciativnosti in svobode, upoštevanje faz otrokovega razvoja, zavračanje rigidnih učnih metod in načrtov itd. Opozorili smo tudi na nekatere druge pomembne, a pogostokrat zamolčane značilnosti reformsko-pedagoških konceptov, in sicer na: njihovo heteronomnost pojavnih oblik, njihovo paradoksalnost v zvezi s formulacijo »moderno – konservativno«, njihovo specifično navezanost na določen družbeno-zgodovinski in tudi politični kontekst oz. razmere, na njihova razhajanja v teoriji in praksi, na njihove probleme s prožnostjo in neenotnostjo vsebine. Osrednjo pozornost smo namenili proučevanju pojava reformsko-pedagoškega gibanja med obema vojnama na Slovenskem in v zvezi s tem želeli opozorili na ključen doprinos le-tega v okviru izoblikovanja slovenske znanstvene pedagogike. Nazadnje pa smo se posvetili tudi problemom, ki ga je znotraj pedagoške vzgojne paradigme povzročila kritika avtoritete in uveljavljanje koncepta permisivne vzgoje v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja v ZDA, konec 80. in v 90. letih pa tudi v Sloveniji. Posledice, ki so nastale v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme neodvisno od avtoritete in pod okriljem permisivne vzgoje, pa so v neposredni pedagoški praksi povzročile: pomankanje učiteljske avtoritete, porast medvrstniškega nasilja in težave učencev pri spoštovanju šolskih pravil. Podali smo tudi nekatere rešitve v zvezi z razumevanjem vzgojne paradigme v okviru spreminjanja forme avtoritete v prihodnosti.
Keywords: naturalizem, senzualizem, reformsko pedagoško gibanje, reforma šole, vzgoja in izobraževanje, alternativni pedagoški koncepti, »stara« šola, »nova« šola, herbartizem, progresivna pedagogika, reformska pedagogika, duhoslovna pedagogika, »naravna« vzgoja, kulturna pedagogika, socialno-kritična pedagogika, pedagoška sociologija, delovna šola, mladinoslovje, družbeno-politični dejavniki, modernost, konservativnost, protislovnost, avtoriteta, permisivna vzgoja, patološki narcis, Ojdipov kompleks družbeni karakter
Published: 19.07.2016; Views: 624; Downloads: 99
.pdf Full text (1,45 MB)

4.
Alternativni vzgojni koncept po principih vzgoje za življenje
Nuša Novak, 2018, master's thesis

Abstract: Alternativni vzgojni koncepti imajo svoje začetke v reformski pedagogiki v Združenih državah Amerike, poznani kot progresivna pedagogika. Reformska pedagogika se naslanja na psihologijo in vzgojo pojmuje kot proces otrokovega naravnega razvoja. Osrednje mesto pripada otroku, h kateremu je učitelj zavezan. Reformskopedagoško gibanje se je pojavilo zaradi nezadovoljstva z obstoječim šolskim sistemom in željo po spremembi, humanizaciji šole. Posledično so se v preteklosti razvili številni vzgojni modeli in koncepti, med katerim je tudi koncept vzgoje za življenje, katerega filozofija prvotno izhaja iz Indije, dokončno pa ga je razvil Američan Donald Walters. Izdal je tudi istoimensko knjigo Vzgoja za življenje, v kateri so združena vsa načela in predlogi za spremembe v šolskem sistemu in poučevanju po principih vzgoje za življenje. V ZDA trenutno deluje pet osnovnih šol po tem konceptu, ena v Italiji ter pri nas v Ljubljani Osnovna šola Lila. V magistrskem delu smo analizirali program OŠ Lila in ga primerjali z obstoječima osnovnima šolama waldorfsko in montessori, ki poleg OŠ Lila v Sloveniji izvajata program po posebnih pedagoških načelih. Ugotovili smo, da imajo šole več skupnih značilnosti, ki izvorno izhajajo iz reformske pedagogike, in so si skladne v določenih elementih, kar pripisujemo vplivu šolske zakonodaje. Program OŠ Lila smo primerjali tudi s programom javne osnovne šole. Razlike so vidne predvsem v določenih didaktičnih posebnostih, predmetniku in socialnem vidiku šole. Na podlagi izobraževanja učiteljev smo spoznali, da je za poučevanje v alternativnih šolah ključno predvsem dodatno izobraževanje in usposabljanje v skladu z načeli, filozofijo in načinom dela, ki ga morajo učitelji sprejeti in usvojiti. Pri tem ima pomembno vlogo učiteljeva osebnost. V magistrskem delu smo se osredotočili še na možnosti vključevanja alternativnih konceptov v obstoječ šolski sistem. Dognali smo, da so javne šole v preteklosti uveljavile določene elemente alternativnih vzgojnih konceptov in šol, ki so pripomogli k izboljšanju šolanja in so v šolah prisotni še danes. Ne vidimo pa možnosti, da bi alternativni koncept postal nov način ali vzorec delovanja javne šole.
Keywords: alternativni vzgojni koncept, reformska pedagogika, progresivna pedagogika, vzgoja za življenje.
Published: 23.08.2018; Views: 195; Downloads: 57
.pdf Full text (721,33 KB)

Search done in 0.07 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica