1. Razvoj in konfiguracija robotske celice v programskem okolju KUKA.sim : diplomsko deloBernard Belec, 2025, diplomsko delo Opis: V zaključnem delu je zasnovana in izdelana virtualna robotska celica za namen preizkušanje delovanja pečic, razvita v programskem okolju KUKA.Sim.
Za ustrezno izvedbo robotske celice je potrebno poznavanje osnovnih zahtev proizvodnega procesa (varjenje, montaža, kontrola itd.). Na tej osnovi se nato izbere ustrezen tip robota (industrijski ali sodelujoči) in ustrezno orodje.
Zaključno delo predstavlja osnove uporabe programskega okolja KUKA.Sim. Od predstavitve najbolj osnovnih elementov robotske celice (robota, tekočega traku, robotskega orodja in varnostne zaščite robotske celice) do nastavitve bazne točke orodja, baznega koordinatnega sistema ter programiranja robota. Končni rezultati zaključnega dela vključujejo opis namena robotske celice, izdelan program njenega delovanja ter diagram poteka, ki ponazarja procesni tok.
Ključne besede: robotska celica, KUKA, KUKA.Sim, programsko okolje, konfiguracija
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
 Celotno besedilo (4,18 MB) |
2. Ocena odprtokodnega programskega okolja idaes za potrebe procesnega inženirstva : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnjeZala Arih, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja uporabo programskega okolja IDAES za reševanje problemov v procesnem inženirstvu. Je programsko okolje, ki nam omogoča sinteze, optimizacije, reševanje problemov in mnogo več. Osredotočili smo se na dva primera in tri metode, ki zajemajo simulacijo, optimizacijo in dinamično optimizacijo, ki so ključne pri načrtovanju procesa. Programsko okolje omogoča vpogled v specifičen proces in nam poda rezultate, ki jih lahko z nadaljnjo optimizacijo in dinamično optimizacijo izboljšamo. Zaradi že vgrajenih knjižnic imamo veliko izbiro za načrtovanje in reševanje problemov. S pomočjo primerov simulacije, optimizacije in dinamične optimizacije predstavljamo sintakso modela.
V prvem primeru je zajeta simulacija in optimizacija proizvodnje benzena, kjer je cilj izboljšati učinkovitost celotnega procesa. Naslednji primer je proizvodnja natrijevega acetata, kjer s pomočjo programskega okolja najprej simuliramo izbrani proces in ga nato z optimizacijo in dinamično optimizacijo še nadgradimo in izboljšamo.
Dobljeni rezultati dela nakazujejo na to, da je programsko okolje primerno za načrtovanje procesov. Prednost je veliko število modelnih knjižnic, ki omogočajo reševanje problemov, izris grafov, modeliranje, simulacijo, vendar lahko pride do problema pri sami uporabi programskega okolja, saj programsko okolje zahteva določeno stopnjo razumevanja sintakse.
Ključne besede: IDAES, programsko okolje, Python, simulacija, optimizacija
Objavljeno v DKUM: 23.07.2024; Ogledov: 155; Prenosov: 48
Celotno besedilo (1,56 MB) |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Programsko okolje Snap!Aleš Ploj, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomski seminarski nalogi z naslovom "Programsko okolje Snap!" so obravnavani različni načini in poti pri učenju prvih korakov v programiranje.
V prvem delu so predstavljeni različni pogledi in definicije programiranja. Opisani so tudi nekateri zelo priljubljeni načini uvoda v programiranje, zlasti pri mlajših učencih.
Drugi del podrobneje opisuje enega izmed teh načinov učenja prvih korakov programiranja - to je bločno programiranje (angl. block-based programming).
Sledi osrednji del diplomske seminarske naloge, v katerem je najprej na kratko predstavljeno priljubljeno programsko okolje, ki temelji na bločnem programiranju, Scratch, zatem pa še programsko okolje, ki je neke vrste nadgradnja in izboljšava Scratcha. To je programsko okolje Snap!. Obe okolji sta med seboj primerjani z opisanimi bistvenimi razlikami in s podanimi primeri.
V zaključnem delu sledi odgovor na osrednje vprašanje te diplomske seminarske naloge: "Katero programsko okolje je bolj primerno za uvod v programiranje pri predmetu Računalništvo v osnovnih šolah? Scratch 1.4 ali Snap! 4.0?"
Ključne besede: programsko okolje, SNAP!, bločno programiranje, Scratch, programiranje
Objavljeno v DKUM: 11.03.2021; Ogledov: 1527; Prenosov: 74
Celotno besedilo (2,88 MB) |
8. Avtomatizacija stroja za zamaševanje pet plastenk s servo pogonom : diplomsko deloMatic Munda, 2020, diplomsko delo Opis: V podjetju GEA Vipoll smo avtomatizirali klasično zamašilno glavo, kjer je uporabljen navadni asinhronski motor, ki preko jermena žene zamašilno glavo, ta pa za zamaševanje uporablja torno varnostno sklopko, ki ob prekoračitvi vrtilnega momenta prekine zvezo med gonilnim in gnanim delom zamašilne glave. Ta sistem zamašitve smo avtomatizirali s servo pogonom, ki programsko, preko servo pogona in sinhronskega servo motorja omeji moment, da se izvrši pravilna zamašitev PET plastenk. Za servo pogon ima proizvajalec napisanih že veliko programskih funkcij za merjenje in reguliranje parametrov motorja, ki smo jih uporabili v programski kodi.
Ključne besede: servomotor, servo pogon, zamaševanje plastenk, industrijski računalnik, programsko okolje B&R, avtomatizacija
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 1017; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,72 MB) |
9. Programsko okolje lvsim-ems - podpora pri izobraževanju mehatronikov : diplomsko deloGregor Bombek, 2020, diplomsko delo Opis: Učenje na daljavo ali virtualno učenje dobiva z dostopnostjo do osebnih računalnikov, telefonov, interneta in ostalega v zadnjih letih vse večji pomen. Velik problem pa se pojavi pri izvajanju laboratorijskih vaj na tak način. LVSIM-EMS je programsko okolje, ki lahko olajša to problematiko. Skozi diplomsko nalogo je program predstavljen in opisan, z njim pa je izvedenih tudi šest primerov uporabe.
Ključne besede: programsko okolje, mehatronika, Labvolt, LVSIM-EMS, e-laboratorij
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 941; Prenosov: 111
Celotno besedilo (3,50 MB) |
10. Uporaba okolja Tynker v zgodnjem poučevanju programiranjaMartin Fras, 2019, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali uporabo okolja Tynker kot pripomoček v zgodnjem
poučevanju programiranja. Delo v izbranem okolju bomo podkrepili s koncepti konstrukcionizma, ki lahko doprinesejo k boljšemu razumevanju konceptov programiranja. Delovanje okolja bomo preizkusili na delavnicah za otroke, katerih cilj je poučevanje programiranja.
Cilj naloge je ugotoviti, ali je s pomočjo okolja Tynker in uvajanjem konceptov konstrukcionizma, mogoče izboljšati kakovost dela in znanja učencev. Naša opazovanja bomo analizirali in ovrednotili predvsem z vidika kakovosti znanja učencev ter njihovega odnosa do dela.
Ključne besede: Konstrukcionizem, programsko okolje, Tynker, zgodnje poučevanje programiranja
Objavljeno v DKUM: 26.11.2019; Ogledov: 1488; Prenosov: 126
Celotno besedilo (4,44 MB) |
