| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
OTS 2019 Sodobne informacijske tehnologije in storitve
2019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci

Opis: Prispevki, zbrani v zborniku že 24. strokovne konference Sodobne informacijske tehnologije in storitve, naslavljajo izjemno aktualne izzive, s katerimi se informatiki, programski inženirji, računalničarji, podatkovni znanstveniki, arhitekti, razvijalci ter upravljalci informacijskih rešitev in storitev srečujemo pri svojem vsakdanjem delu. Avtorji predstavljajo inovativne rešitve in skozi konkretne projekte pridobljene izkušnje s/z: vpeljavo tehnologij strojnega učenja in obogatene inteligence, uporabo tehnologij in platform veriženja blokov, razvojem šibko sklopljenih mikrostoritev, popolno virtualizacijo in izkoriščanjem porazdeljenih infrastruktur, zagotavljanjem kibernetske varnosti, zaupnosti in zasebnosti, skaliranjem agilnih metod v porazdeljenih projektnih skupinah, vpeljavo agilnih pristopov v sklopu avtomatiziranih in neprekinjenih procesov razvoja, testiranja, integracije in dostave, posodobitvijo in nadgradnjo obstoječih informacijskih sistemov, razvojem uporabniško prijaznih spletnih in mobilnih rešitev in uvajanjem sodobnih programskih jezikov in razvojnih okolij.
Ključne besede: informatika, strojno učenje, virtualna okolja, zborniki, kibernetska varnost, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, obogatena inteligenca, tehnologija veriženja blokov, porazdeljene infrastrukture, mikrostoritve, agilne metode, spletne tehnologije, mobilne aplikacije, programski jezik
Objavljeno: 13.12.2019; Ogledov: 486; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (27,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Analiza principov in zakonov programskega inženirstva
Nejc Kokol, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo naslovili teoretične osnove programskega inženirstva. Identificirali smo ključne izzive in značilnosti posameznih obdobij evolucije programskega inženirstva od obvladovanja strojev preko obvladovanja procesov, kompleksnosti, komunikacije in produktivnosti do obvladovanja trga. Na osnovi pregleda literature smo identificirali najpogosteje uporabljene principe, to so modularnost, abstrakcija, ločevanje vidikov, predvidevanje sprememb, splošnost in inkrementalni razvoj. Zbrali in analizirali smo 64 zakonov, ki so bili predlagani na področju razvoja programske opreme ter ugotovili, da ne sovpadajo z ključnimi izzivi posameznih obdobij evolucije programskega inženirstva. Ugotovili smo tudi, da ne obstajajo sprejete in veljavne splošne teorije programskega inženirstva, kar dodatno kaže določeno na pomanjkanje znanstvenih osnov te inženirske discipline.
Ključne besede: programsko inženirstvo, teoretične osnove, principi programskega inženirstva, strategije programskega inženirstva, zakoni programskega inženirstva
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 358; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

3.
Avtomatizacija pregledovanja kode s pomočjo strojnega učenja
Sebastjan Stojnšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V tem magistrskem delu smo se posvetili področju pregledovanja kode s pomočjo strojnega učenja. Proučili smo sorodna dela na tem področju ter določili teoretični pristop, s pomočjo katerega bomo lahko izvajali napovedovanje slabih sprememb programske kode programskega jezika Javascript, ki zahtevajo odpravo napak. Tako bomo zmanjšali porabo virov pri pregledovanju programske kode. Izdelali smo prototip ekspertnega sistema, ki bo omogočal generiranje metrik in učenje nevronske mreže v ogrodju Tensorflow.js. Učinkovitost sistema smo ovrednotili na treh odprtokodnih projektih ter dosegli rezultate, ki upravičujejo smiselnost vpeljave takšnega sistema v proces razvoja programske opreme.
Ključne besede: strojno učenje, Tensorflow, pregledovanje kode, JavaScript, nevronske mreže, programsko inženirstvo
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 671; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

4.
Analiza človeških faktorjev pri programskem inženirstvu
Marko Karneža, 2018, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je pridobiti strnjene aktualne in relavantne informacije, z vidika podjetij in posameznikov, o obsegu in pomembnosti upoštevanja človeških faktorjev pri procesih programskega inženirstva. Osredotočili smo se na širše področje človeških faktorjev, njihov vpliv na uspeh projekta in zadovoljstva s službo. Največ raziskav je bilo izvedenih v socialno najrazvitejših državah. Najbolj raziskani faktorji so osebnost, komunikacija, motivacija, sodelovanje, skupinsko delo, vodenje in drugi, ki se v večini raziskav predstavljajo kot najpomembnejši človeški faktorji, ki jih ne smemo prezreti. Rezultatov ni mogoče generalizirati na posamezno področje, saj moramo upoštevati družbeni in ekonomski status države programskih inženirjev ter različne vplive ostalih povezanih faktorjev. Prav tako izbira paradigme ne vpliva na obseg in pomembnost upravljanja človeških faktorjev. Podjetja se zavedajo, da je prepoznava in upravljanje človeških faktorjev lahko ključni element uspeha podjetja. Mehka znanja so prepoznana kot močan moderator uspeha projekta, medtem ko ima na zadovoljstvo pri delu največji vpliv avtonomija, komunikacija, programiranje v parih, uspeh, pošteno plačilo in nagrade. Področje človeških faktorjev pri programskem inženirstvu je še dokaj neraziskano in posledično neimplicirano v praksi. Na številnih področjih prihaja do nasprotujočih si rezultatov raziskav, prav tako se jih večina osredotoča le na en faktor in enoto analize, pri tem pa prezrejo vplive povezanih faktorjev in njihov vpliv na druge enote analize.
Ključne besede: mehka znanja, programsko inženirstvo, človeški faktorji, analiza, sociološki faktorji, socialna psihologija
Objavljeno: 11.07.2018; Ogledov: 516; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Modeliranje in načrtovanje programske opreme socialnega robota Viki One
Blaž Pongrac, 2017, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo je smiselno razdeljeno na dva dela: modeliranje socialnega robota in načrtovanje osnovnega programskega paketa, ki smo ga definirali v prvem delu. Modeliranja sistema smo se lotili z uveljavljenimi orodji programskega inženirstva. Dokument zahtev je sestavljen iz zapisa zahtev, identifikacije in analize zahtev, specifikacij, modeliranja sistema s pomočjo grafičnih orodij in validacije zahtev. Zahteve socialne robotike oz. socialnega robota so zapisane s pomočjo sociološkega vidika socialne robotike. Identifikacija in analiza sta pravzaprav tekstovno modeliranje, med katerim smo definirali orodja in pristope implementacije. S pomočjo uveljavljenih grafičnih orodij smo zagotovili lažjo interpretacijo statičnega in dinamičnega obnašanja sistema, z validacijo pa smo ugotovili, ali smo modelirali pravi sistem. V drugem delu smo se lotili načrtovanja osnovnega programskega paketa, ki nam kasneje omogoča lažji razvoj inteligentnih funkcij. Gre za skupek programskih modulov, ki zagotavljajo osnovne motorične in kognitivne sposobnosti robota.
Ključne besede: socialna robotika, programsko inženirstvo, modeliranje, načrtovanje, programska oprema
Objavljeno: 26.10.2017; Ogledov: 629; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

6.
VLOGA IN POMEN INŽENIRSTVA ZAHTEV PRI RAZVOJU INFORMACIJSKIH REŠITEV
Janko Orač, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili pomen inženirstva zahtev pri razvoju programske opreme in informacijskih rešitev. V teoretičnem delu smo predstavili glavne dejavnosti inženirstva zahtev, zakaj je inženirstvo zahtev pomembno, katere vrste zahtev poznamo, kdo vodi zbiranje in kdo lahko pridobi z uporabo. Pri praktičnem delu smo predstavili podporna orodja, ki se uporabljajo pri inženirstvu zahtev, in prikazali primer uporabe orodja za upravljanje zahtev, imenovanega ReqView.
Ključne besede: programsko inženirstvo, upravljanje zahtev, informacijski sistem, specifikacija zahtev programske opreme, ReqView
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 719; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (8,87 MB)

7.
Uporabnost metafor v informatiki
Saša Kuhar, Marjan Heričko, 2011, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: informatika, metafore, uporabniški vmesniki, programsko inženirstvo, vizualizacija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 647; Prenosov: 37
URL Povezava na celotno besedilo

8.
Metodologija razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov
Tomaž Lukman, 2012, doktorska disertacija

Opis: Osrednja tema doktorske disertacije je programsko inženirstvo v domeni vodenja industrijskih procesov. Praksa razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov je, gledano s stališča sodobnih pristopov k razvoju programske opreme, nezrela in ne izpolnjuje potreb trga po vedno obsežnejši in bolj kakovostni programski opremi, po skrajšanjih razvojnih ciklih ter po učinkovitem razvoju. Predlagani sodobni razvojni pristopi pa niso sprejeti s strani praktikov in gospodarstva, ker so nedodelani in ker ne rešujejo najpomembnejših težav domene vodenja, ki jih navaja literatura. V okviru doktorske disertacije smo razvili sodobno metodologijo za razvoj programske opreme za vodenje procesov. Razvoj je temeljil na sistematični uporabi nekaterih idej iz področij modelno usmerjenega inženirstva, domensko specifičnih modelirnih jezikov in programskih produktnih linij. Te ideje so bile uporabljene na tak način, da metodologija rešuje najpomembnejše težave domene vodenja procesov in nima slabosti obstoječih sodobnih razvojnih pristopov. Metodologija je sestavljena iz dveh nivojev: nivoja razvoja infrastrukture in nivoja razvoja aplikacij. Na prvem nivoju se sistematično razvija infrastruktura, ki je sestavljena iz definicije aplikacijskega razvojnega procesa in razvojnih smernic zanj, formalnega domensko specifičnega modelirnega jezika, definicije transformacij modelov in podpornih programskih orodij. Podporna programska orodja, ki omogočajo delno avtomatizacijo aplikacijskega razvoja v naši metodologiji, so sestavljena iz urejevalnika modelov, repozitorija modelov in generatorja kode. V okviru doktorske disertacije sta bila razvita tudi laboratorijski prototip in industrijski prototip podpornih orodij. Slednji odpravlja pomanjkljivosti laboratorijskega prototipa in je primeren za razvoj realne programske opreme za vodenje procesov. Na drugem nivoju razvoja se z uporabo infrastrukture izvaja modelno usmerjeni razvoj programske opreme za vodenje procesov. Z dobro definiranim aplikacijskim razvojnim procesom se izdela model programske opreme, iz katerega se na koncu avtomatsko generira koda za programirljive logične krmilnike. Evalvacija metodologije je bila izvedena na empirični način, in sicer s študijo primera, v katero so bili vključeni razvijalci iz slovenskega podjetja. V študiji primera je bilo prikazano, da je metodologija uporabna za razvoj programske opreme za vodenje realnih procesov. Pokazali smo tudi, da metodologija v primerjavi z razvojnim pristopom, ki se uporablja v praksi, izboljšuje učinkovitost razvoja programske opreme v smislu izboljšanja produktivnosti in kakovosti.
Ključne besede: Programsko inženirstvo, modelno usmerjeno inženirstvo, domensko specifični modelirni jeziki, programske produktne linije, avtomatsko generiranje kode, vodenje industrijskih procesov, študija primera
Objavljeno: 28.01.2013; Ogledov: 1767; Prenosov: 192
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)

9.
MODELNO USMERJEN RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA VODENJE PROCESOV
Giovanni Godena, 2009, magistrsko delo

Opis: Tekom celotne zgodovine razvoja programskega inženirstva ugotavljamo, da je v krizi in da je dejansko bolj podobno umetnosti kot inženirstvu. To velja za vse problemske domene, pri čemer domena vodenja procesov ni izjema. Veliko je bilo poskusov premagovanja krize programske opreme skozi iskanje ustreznih tehnologij (metod, orodij ali procesov). V zadnjem času se kot zelo perspektivna kažeta dva pristopa, in sicer uporaba visokonivojskih domensko-specifičnih abstrakcij (modelov) in ponovna uporaba znanja in artefaktov na visokem nivoju abstrakcije. Z združevanjem teh dveh pristopov pridemo do tistega, čemur danes rečemo domensko usmerjena generativna ponovna uporaba na osnovi modelov. Modelno usmerjene pristope k graditvi programske opreme delimo v dve konceptualno različni skupini, ki temeljita na dveh različnih filozofijah modeliranja. Prva skupina temelji na splošnonamenskem modeliranju (GPM) in na splošnonamenskih jezikih (katerih najbolj znani predstavnik je UML). Druga filozofija modeliranja temelji na domensko-specifičnem modeliranju (DSM) in domensko specifičnih modelirnih jezikih (DSML), kjer kot model smatramo visokonivojsko, domensko-specifično abstrakcijo, to je abstrakcijo, v kateri nastopajo relevantne entitete iz problemske domene. Med obema pristopoma je prišlo do tekmovanja, pri čemer lahko ugotovimo, da vsak izmed njiju ima tako prednosti kot pomanjkljivosti. V zadnjem času kaže, da se tehtnica nagiba proti domenski usmerjenosti in generativni ponovni uporabi, kar je skladno tudi z našim stališčem. Jedro dela predstavlja rezultate aktivnosti domenskega inženirstva za izbrano domeno vodenja procesov. Najprej predstavimo model izbrane domene, to je entitete in njihove medsebojne relacije. V nadaljevanju predstavimo glavni dosežek tega dela, in sicer domensko specifični modelirni jezik ProcGraph. Sledi opis preslikave iz jezika ProcGraph v izvorno kodo jezikov ciljne platforme (industrijskih krmilnikov). Preslikavo določimo za dve ciljni platformi, in sicer Mitsubishi in Siemens. V nadaljevanju dela podamo ilustracijo modela v jeziku ProcGraph za realen projekt avtomatizacije srednje velikega industrijskega procesa. Na konkretnem primeru prikažemo in razložimo vse pomembne elemente jezika.
Ključne besede: modelno usmerjeno programsko inženirstvo, modelno usmerjen razvoj, modelirni jeziki, domensko specifični modelirni jeziki, domensko inženirstvo, produktne linije, ponovna uporaba, ProcGraph
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2685; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

10.
PRIMERJAVA PROGRAMSKEGA IN STORITVENEGA INŽENIRSTVA TER STORITVENE ZNANOSTI
Marko Karneža, 2009, diplomsko delo

Opis: Tematika diplomske naloge zajema predstavitev razlik med programskim in storitvenim inženirstvom ter storitveno znanostjo. Programsko inženirstvo je osnova in skoraj obveza pri vsakem večjem programskem projektu. Zagotavlja postopke in standarde, katerih se moramo držati, da ustvarimo dober končni produkt, katerega kasneje ni težko dopolnjevati ali nadgrajevati. Z upoštevanjem teh pravil se izognemo številnim nevšečnostim, ki se lahko pojavljajo vse od začetka projekta do njegovega konca in v najslabšem primeru povzročijo tudi njegovo opustitev. Ker pa danes večina podjetij prehaja na storitveno usmerjeno arhitekturo, smo opisali tudi storitveno inženirstvo ter njegove značilnosti, prednosti in razlike napram programskemu inženirstvu. Nad tema paradigmama je relativno »mlada« disciplina, imenovana storitvena znanost. Ukvarja se z združevanjem različnih disciplin, ki vključujejo elemente različnih ved, njen namen pa je spodbujanje inovativnosti na osnovi storitev in s tem povečevanje produktivnosti.
Ključne besede: programsko inženirstvo, storitveno inženirstvo, storitvena znanost, procesni modeli, storitve, informacijske rešitve
Objavljeno: 16.11.2009; Ogledov: 1973; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici