1. Sistem za avtomatizirano testiranje prototipnih tiskanih vezijMihael Pajžlar, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavano načrtovanje in implementacija sistema za avtomatsko testiranje tiskanih vezij na prototipih pred serijsko proizvodnjo. V nalogi so predstavljene ključne tehnologije in standardi, ki so pomembni za razvoj sistema. Strežniški del sistema je bil razvit s programskim jezikom Python in uporabo ogrodja FastAPI in Uvicorn. Odjemalni del sistema je prav tako razvit s programskim jezikom Python, vendar z uporabo okolja JupyterLab. Podatki in poročila se shranjujejo v oddaljeno podatkovno bazo MySQL. Sistem omogoča hitrejše izvajanje enakih testov v enakih pogojih, saj poročilo in priložena datoteka vsebujeta vse potrebne informacije za ponovno izvedbo testiranja. Cilj razvoja sistema je razbremenitev testerja pisanja poročila in s tem pospešitev izvajanja testov, pri čemer pa ne trpi kvaliteta izvajanja testa.
Ključne besede: programsko inženirstvo, RESTful spletne storitve, avtomatizacija, testiranje, poročilo
Objavljeno v DKUM: 04.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
 Celotno besedilo (4,67 MB) |
2. Uporaba strojnega učenja v programskem inženirstvuIvan Tomić, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena uporaba strojnega učenja v programskem inženirstvu. Strojno učenje nam omogoča pridobivanje dragocenih informacij in ustvarjanje napovednih modelov, ki prispevajo k razvoju številnih rešitev na različnih področjih. Eno od teh področji je tudi programsko inženirstvo, kjer nam lahko strojno učenje pomaga izboljšati učinkovitost, pohitriti razvoj in zmanjšati število napak. Z vse večjim številom aplikacij, ki vključujejo strojno učenje pa narašča tudi potreba po razvoju bolj učinkovitih postopkov pri izdelavi programske opreme za te namene. Zato smo v tem magistrskem delu raziskali kako oblikovati postopke za razvoj programske opreme, ki temelji na strojnem učenju, ter predstavili sodobna orodja strojnega učenja za optimalen razvoj AI aplikacij.
Ključne besede: Strojno učenje, Programsko inženirstvo, Optimizacija razvojnih procesov, Orodja umetne inteligence
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (2,49 MB) |
3. OTS 2024 Advanced information technologies and services : conference proceedings of the 27th conference : zbornik 27. konference2024, zbornik Opis: V zborniku sedemindvajsete konference OTS 2024 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljena nova spoznanja in trendi razvoja, vpeljave, prilagajanja ter upravljanja informacijskih rešitev, kot tudi konkretni uspešni pristopi in dobre prakse. Prispevki naslavljajo področja sodobnih arhitekturnih izzivov, klasične, generativne in globoke umetne inteligence, sodobnih spletnih ali mobilnih uporabniških vmesnikov, kot tudi tradicionalnih, brezstrežniških in decentraliziranih zalednih sistemov v oblaku. Tematike prispevkov obsegajo tudi zagotavljanje ustreznega skalabilnega okolja zanje ter avtomatizacijo testiranja, merjenje kakovosti in dostavo s proaktivnim naslavljanjem najpogostejših kibernetskih napadov. Rdečo nit prispevkov predstavljajo podatkovne tehnologije, ki so zastopane v obliki klasičnih podatkovnih baz, podatkovnih jezer ter učinkovitega zbiranja, obdelave in vizualizacije velepodatkov. Prispevki tako še naprej omogočajo boljšo povezanost IT strokovnjakov, informatikov, arhitektov in razvijalcev IT rešitev in storitev, kot tudi akademske sfere in gospodarstva.
Ključne besede: programsko inženirstvo, informacijski sistemi, informacijske rešitve, digitalna preobrazba, razvoj mobilnih in spletnih rešitev, arhitekture v oblaku, podatkovne tehnologije, poslovna inteligenca, umetna inteligenca in strojno učenje, obdelava velepodatkov in podatkovnih tokov, metode agilnega razvoja, tehnologije veriženja blokov, kibernetska varnost
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 63; Prenosov: 51
Celotno besedilo (23,33 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. OTS 2023 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : Zbornik 26. konference2023, zbornik Opis: V zborniku šestindvajsete konference OTS 2023 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljena nova spoznanja in trendi razvoja, vpeljave, prilagajanja ter upravljanja informacijskih rešitev, kot tudi konkretni uspešni pristopi in dobre prakse. Prispevki naslavljajo področja sodobnih arhitekturnih izzivov, klasične, generativne in globoke umetne inteligence, sodobnih spletnih ali mobilnih uporabniških vmesnikov, kot tudi tradicionalnih, brezstrežniških in decentraliziranih zalednih sistemov v oblaku. Tematike prispevkov obsegajo tudi zagotavljanje ustreznega skalabilnega okolja zanje ter avtomatizacijo testiranja, merjenje kakovosti in dostavo s proaktivnim naslavljanjem najpogostejših kibernetskih napadov. Rdečo nit prispevkov predstavljajo podatkovne tehnologije, ki so zastopane v obliki klasičnih podatkovnih baz, podatkovnih jezer ter učinkovitega zbiranja, obdelave in vizualizacije velepodatkov. Prispevki tako še naprej omogočajo boljšo povezanost IT strokovnjakov, informatikov, arhitektov in razvijalcev naprednih IT rešitev in storitev, kot tudi akademske sfere in gospodarstva.
Ključne besede: informatika, informacijske tehnologije, programsko inženirstvo, informacijski sistemi, informacijske rešitve, digitalna preobrazba, razvoj mobilnih in spletnih rešitev, arhitekture v oblaku, podatkovne tehnologije, poslovna inteligenca, umetna inteligenca in strojno učenje, obdelava velepodatkov in podatkovnih tokov, metode agilnega razvoja, tehnologije veriženja blokov, kibernetska varnost
Objavljeno v DKUM: 04.09.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 98
Celotno besedilo (32,01 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. OTS 2022 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : zbornik petindvajsete konference, Maribor, 7. in 8. september 20222022, zbornik Opis: V zborniku petindvajsete konference OTS 2022 so objavljeni prispevki strokovnjakov s področja informatike, v katerih so predstavljene izkušnje in, skozi konkretne projekte, dokazano uspešni pristopi in dobre prakse naslavljanja arhitekturnih izzivov, povezanih z vpeljavo umetne inteligence in strojnega učenja, zasnove in vpeljave rešitev poslovne inteligence, učinkovite obdelave velepodatkov in podatkovnih tokov, apliciranja vzorcev pri zasnovi mikrostoritvenih in brezstrežniških arhitektur, uporabe zmožnosti tehnologij veriženja blokov in decentraliziranih aplikacij, digitalne preobrazbe in posodobitve IKT rešitev na osnovi funkcionalnosti, ki jih omogočajo digitalne denarnice, apliciranja agilnih metod ter izboljšanjem odzivnosti pri zagotavljanju učinkovite podpore poslovnim procesom, integracije sistemov in razvoja podpornih storitev pametnega doma, telemedicine in zelenega prehoda, razvoja in optimizacije mobilnih, spletnih in oblačnih rešitev ter uporabe sodobnih in aktualnih, tudi odprtokodnih, tehnologij pri razvoju naprednih informacijskih rešitev in storitev.
Ključne besede: informatika, informacijske tehnologije, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, digitalna preobrazba, razvoj mobilnih in spletnih rešitev, poslovna inteligenca, umetna inteligenca in strojno učenje, obdelava velepodatkov in podatkovnih tokov, agilne metode, tehnologije veriženja blokov, kibernetska varnost
Objavljeno v DKUM: 07.09.2022; Ogledov: 826; Prenosov: 151
Celotno besedilo (44,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. OTS 2019 Sodobne informacijske tehnologije in storitve : Zbornik štiriindvajsete konference, Maribor, 18. in 19. junij 20192019, zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci Opis: Prispevki, zbrani v zborniku že 24. strokovne konference Sodobne informacijske tehnologije in storitve, naslavljajo izjemno aktualne izzive, s katerimi se informatiki, programski inženirji, računalničarji, podatkovni znanstveniki, arhitekti, razvijalci ter upravljalci informacijskih rešitev in storitev srečujemo pri svojem vsakdanjem delu. Avtorji predstavljajo inovativne rešitve in skozi konkretne projekte pridobljene izkušnje s/z:
vpeljavo tehnologij strojnega učenja in obogatene inteligence,
uporabo tehnologij in platform veriženja blokov,
razvojem šibko sklopljenih mikrostoritev,
popolno virtualizacijo in izkoriščanjem porazdeljenih infrastruktur,
zagotavljanjem kibernetske varnosti, zaupnosti in zasebnosti,
skaliranjem agilnih metod v porazdeljenih projektnih skupinah,
vpeljavo agilnih pristopov v sklopu avtomatiziranih in neprekinjenih procesov razvoja, testiranja, integracije in dostave,
posodobitvijo in nadgradnjo obstoječih informacijskih sistemov,
razvojem uporabniško prijaznih spletnih in mobilnih rešitev in
uvajanjem sodobnih programskih jezikov in razvojnih okolij.
Ključne besede: informatika, strojno učenje, virtualna okolja, zborniki, kibernetska varnost, programsko inženirstvo, informacijske rešitve, obogatena inteligenca, tehnologija veriženja blokov, porazdeljene infrastrukture, mikrostoritve, agilne metode, spletne tehnologije, mobilne aplikacije, programski jezik
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 1568; Prenosov: 490
Celotno besedilo (27,55 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Analiza principov in zakonov programskega inženirstvaNejc Kokol, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo naslovili teoretične osnove programskega inženirstva. Identificirali smo ključne izzive in značilnosti posameznih obdobij evolucije programskega inženirstva od obvladovanja strojev preko obvladovanja procesov, kompleksnosti, komunikacije in produktivnosti do obvladovanja trga. Na osnovi pregleda literature smo identificirali najpogosteje uporabljene principe, to so modularnost, abstrakcija, ločevanje vidikov, predvidevanje sprememb, splošnost in inkrementalni razvoj. Zbrali in analizirali smo 64 zakonov, ki so bili predlagani na področju razvoja programske opreme ter ugotovili, da ne sovpadajo z ključnimi izzivi posameznih obdobij evolucije programskega inženirstva. Ugotovili smo tudi, da ne obstajajo sprejete in veljavne splošne teorije programskega inženirstva, kar dodatno kaže določeno na pomanjkanje znanstvenih osnov te inženirske discipline.
Ključne besede: programsko inženirstvo, teoretične osnove, principi programskega inženirstva, strategije programskega inženirstva, zakoni programskega inženirstva
Objavljeno v DKUM: 21.12.2018; Ogledov: 932; Prenosov: 74
Celotno besedilo (1,04 MB) |
8. Avtomatizacija pregledovanja kode s pomočjo strojnega učenjaSebastjan Stojnšek, 2018, magistrsko delo Opis: V tem magistrskem delu smo se posvetili področju pregledovanja kode s pomočjo strojnega učenja. Proučili smo sorodna dela na tem področju ter določili teoretični pristop, s pomočjo katerega bomo lahko izvajali napovedovanje slabih sprememb programske kode programskega jezika Javascript, ki zahtevajo odpravo napak. Tako bomo zmanjšali porabo virov pri pregledovanju programske kode. Izdelali smo prototip ekspertnega sistema, ki bo omogočal generiranje metrik in učenje nevronske mreže v ogrodju Tensorflow.js. Učinkovitost sistema smo ovrednotili na treh odprtokodnih projektih ter dosegli rezultate, ki upravičujejo smiselnost vpeljave takšnega sistema v proces razvoja programske opreme.
Ključne besede: strojno učenje, Tensorflow, pregledovanje kode, JavaScript, nevronske mreže, programsko inženirstvo
Objavljeno v DKUM: 22.11.2018; Ogledov: 1573; Prenosov: 132
Celotno besedilo (1,51 MB) |
9. Analiza človeških faktorjev pri programskem inženirstvuMarko Karneža, 2018, magistrsko delo Opis: Namen naloge je pridobiti strnjene aktualne in relavantne informacije, z vidika podjetij in posameznikov, o obsegu in pomembnosti upoštevanja človeških faktorjev pri procesih programskega inženirstva. Osredotočili smo se na širše področje človeških faktorjev, njihov vpliv na uspeh projekta in zadovoljstva s službo.
Največ raziskav je bilo izvedenih v socialno najrazvitejših državah. Najbolj raziskani faktorji so osebnost, komunikacija, motivacija, sodelovanje, skupinsko delo, vodenje in drugi, ki se v večini raziskav predstavljajo kot najpomembnejši človeški faktorji, ki jih ne smemo prezreti. Rezultatov ni mogoče generalizirati na posamezno področje, saj moramo upoštevati družbeni in ekonomski status države programskih inženirjev ter različne vplive ostalih povezanih faktorjev. Prav tako izbira paradigme ne vpliva na obseg in pomembnost upravljanja človeških faktorjev. Podjetja se zavedajo, da je prepoznava in upravljanje človeških faktorjev lahko ključni element uspeha podjetja. Mehka znanja so prepoznana kot močan moderator uspeha projekta, medtem ko ima na zadovoljstvo pri delu največji vpliv avtonomija, komunikacija, programiranje v parih, uspeh, pošteno plačilo in nagrade. Področje človeških faktorjev pri programskem inženirstvu je še dokaj neraziskano in posledično neimplicirano v praksi. Na številnih področjih prihaja do nasprotujočih si rezultatov raziskav, prav tako se jih večina osredotoča le na en faktor in enoto analize, pri tem pa prezrejo vplive povezanih faktorjev in njihov vpliv na druge enote analize.
Ključne besede: mehka znanja, programsko inženirstvo, človeški faktorji, analiza, sociološki faktorji, socialna psihologija
Objavljeno v DKUM: 11.07.2018; Ogledov: 1162; Prenosov: 117
Celotno besedilo (1,66 MB) |
10. Modeliranje in načrtovanje programske opreme socialnega robota Viki OneBlaž Pongrac, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo je smiselno razdeljeno na dva dela: modeliranje socialnega robota in načrtovanje osnovnega programskega paketa, ki smo ga definirali v prvem delu.
Modeliranja sistema smo se lotili z uveljavljenimi orodji programskega inženirstva. Dokument zahtev je sestavljen iz zapisa zahtev, identifikacije in analize zahtev, specifikacij, modeliranja sistema s pomočjo grafičnih orodij in validacije zahtev. Zahteve socialne robotike oz. socialnega robota so zapisane s pomočjo sociološkega vidika socialne robotike. Identifikacija in analiza sta pravzaprav tekstovno modeliranje, med katerim smo definirali orodja in pristope implementacije. S pomočjo uveljavljenih grafičnih orodij smo zagotovili lažjo interpretacijo statičnega in dinamičnega obnašanja sistema, z validacijo pa smo ugotovili, ali smo modelirali pravi sistem.
V drugem delu smo se lotili načrtovanja osnovnega programskega paketa, ki nam kasneje omogoča lažji razvoj inteligentnih funkcij. Gre za skupek programskih modulov, ki zagotavljajo osnovne motorične in kognitivne sposobnosti robota.
Ključne besede: socialna robotika, programsko inženirstvo, modeliranje, načrtovanje, programska oprema
Objavljeno v DKUM: 26.10.2017; Ogledov: 1317; Prenosov: 208
Celotno besedilo (3,33 MB) |
