| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 63
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj kibernetskega modela poučevanja na interdisciplinarnih področjih v sekundarnem tehniškem strokovnem izobraževanju
Krištof Debeljak, 2020, doktorska disertacija

Opis: Tehnološki napredek je danes hitrejši kot kadarkoli doslej. Tehnologija je v zadnjih desetletjih nesluteno spremenila svet; četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, se kaže v vseh segmentih ne le tovarn in proizvodnje, temveč tudi družbe nasploh. Še tako visoka in dovršena tehnologija pa sama po sebi ni zadosti, če nimamo ljudi, ki so jo sposobni razumeti, z njo upravljati, jo uporabljati in izkoriščati njene prednosti ter ne nazadnje tudi nadgrajevati in izpopolnjevati. Tehnologija dandanes nikakor ni izolirano področje, temveč se povezuje s stroji, ljudmi, poslovnimi modeli –- da bo vse to nemoteno delovalo, pa lahko poskrbi le ustrezno usposobljen kader. Zato postaja vloga človeka vedno pomembnejša, pri čemer pa so se temeljna znanja in spretnosti, ki jih mora le-ta izkazovati, v zadnjih letih precej spremenili; v prihodnje pa je pričakovati, da bo tehnološki napredek še močneje vplival na delovno silo. Tako bosta avtomatizacija in umetna inteligenca prevzeli različne naloge, ki jih danes opravlja človek, s čimer bodo številna delovna mesta izginila ali se spremenila, po drugi strani pa se bodo ustvarjala nova, ki bodo zahtevala visoko usposobljeno delovno silo, za katero bodo poleg ustreznih znanj in veščin potrebne tudi druge lastnosti, kot so samostojnost, mobilnost, visoka motiviranost, sposobnost komuniciranja in delovanja v skupini ter ne nazadnje pripravljenost za učenje ter nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. Takšno delovno silo pa lahko »proizvede« le ustrezno zasnovan in izvajan izobraževalni sistem. V okviru le-tega ima posebno vlogo srednje tehniško izobraževanje, saj je to tisti segment, ki neposredno za trg dela ali pa za nadaljnji študij pripravlja dijake, ki bodo nekoč delali v tehničnih poklicih in se tako ali drugače srečali s tehnologijami prihodnosti. Tudi tu se zahtevajo in ponekod že uspešno uvajajo spremembe, ki bodo tradicionalne načine učenja in poučevanja posodobile in nadgradile ter tako mlade pripravile na poklice prihodnosti. Nekateri ključni poudarki pri tem so: povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom, praktično delo v času šolanja, fleksibilni kurikulumi, predvsem pa nenehno učenje, samoizobraževanje ter pripravljenost na preobrazbo, tako s strani šol kot tudi dijakov. Eden od predmetov, ki ga še ne tako dolgo nazaj nismo poznali, danes pa je v številnih segmentih tehničnega izobraževanja nepogrešljiv, je mehatronika, le-ta pa v svojem učnem načrtu znaten del posveča tudi programiranju programirljivih logičnih krmilnikov. Tudi na tem področju se iščejo metode in načini, kako narediti programiranje, predvsem v začetni fazi, čimbolj zanimivo, razumljivo in uporabno. Ena izmed možnosti je vsekakor širše uvajanje ikonskih programskih jezikov, katerim se tako v strokovni literaturi kot tudi v praski posveča vse več pozornosti. Tako je predhodno razviti ikonski programski jezik GraphFruit (GF) lahko primer jezika, ki bi, kot kažejo rezultati in izsledki izvedene empirične raziskave, lahko pripomogel k uspešnejšemu poučevanju in učenju programiranja na ravni sekundarnega izobraževanja. Poleg ustreznega učnega okolja pa je za uspešen pedagoški proces neobhodno potreben sodoben pristop k poučevanju, kjer bi učitelji kot eno od možnosti v prihodnje lahko uporabljali didaktični model, ki združuje spoznanja konstruktivizma in transdisciplinarnosti ter je obenem kompetenčno zasnovan in vzpodbuja k vseživljenjskemu usposabljanju.
Ključne besede: industrija 4.0, srednje tehniško izobraževanje, tekstovni in ikonski programski jeziki, programirljivi logični krmilniki, sodobne didaktične metode, KTK_UsU didaktičnem modelu
Objavljeno: 11.10.2021; Ogledov: 132; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (6,03 MB)

2.
Spletni učbenik za učenje programiranja z jezikom JavaScript
Lidija Jesenek, 2021, diplomsko delo

Opis: Z namenom ustvarjanja okolja za učenje programiranja JavaScripta v slovenskem jeziku smo preučili možnost učenja z vizualnimi programskimi jeziki. Pregledali smo že obstoječa okolja na spletu za učenje programskih jezikov. Z ugotovitvami smo sestavili spletni učbenik za učenje osnovnih konceptov programskega jezika JavaScript. S pomočjo knjižnice Blockly in zbirke nalog smo zagotovili, da je spletni učbenik interaktiven in enostaven za uporabo.
Ključne besede: JavaScript, Blockly, vizualni programski jeziki, i-učbenik, učenje programiranja
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 325; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
Primerjava razvoja mobilnih aplikacij s programskima jezikoma Kotlin in Java
Teodora Grneva, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava predstavitev razvoja mobilne aplikacije s programskima jezikoma Java in Kotlin ter njuno razširjenost v industriji za razvoj mobilne aplikacije. Najprej so predstavljene njune lastnosti in značilnosti, potem pa so predstavljene in analizirane njune prednosti ter slabosti. Na koncu so z uporabo okolja za razvoj Android aplikacije uspešno implementirane mobilne aplikacije v oba programska jezika in ugotovljene razlike v razvoju, implementaciji in delovanju mobilnih aplikacij na primeru testne aplikacije, izdelane v obeh programskih jezikih, s pomočjo izvedene komparativne analize.
Ključne besede: Android, mobilne aplikacije, Java, Kotlin, programski jeziki
Objavljeno: 12.11.2020; Ogledov: 521; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

4.
Implementacija grafičnih modelov v globinsko drsenje in njihovi učinki na uporabniško izkušnjo
Bojana Jovanovska, 2020, diplomsko delo

Opis: V časih, ko na spletu najdemo veliko število različnih spletnih strani, je pomembno narediti unikatno, zanimivo pa tudi koristno spletno stran, ki bo povečala zanimanje uporabnikov. V diplomskem delu obravnavamo postopek izdelave grafičnih modelov in njihovo implementacijo v enostransko (ang. one-page-storytelling) spletno stran, izdelano z uporabno tehnologijo globinsko drsenje (ang. parallax scrolling). V ta namen najprej predstavimo načine izdelavo grafično-oblikovne modele, njihove specifikacije ter programe za njihovo izvedbo. Podrobneje predstavimo orodje in njihovo uporabo na narejene grafične modele. Temu sledi opis implementacije grafičnih modelov v interaktivni prototip, pripravljen za naslednji korak, programiranje. Na koncu opišemo učinke takšne spletne strani in prednosti/pomanjkljivosti na uporabniško izkušnjo.
Ključne besede: grafično oblikovanje, paralaks-drsenje, programski jeziki, uporabniška izkušnja.
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 183; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Izzivi pri prehodu iz blokovnega programiranja v tekstovne programske jezike
Tjaša Kos, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali izzive pri prehodu z učenja blokovnega programiranja na tekstovno programiranje v osnovnih šolah. Večina šol v zgodnjem poučevanju programiranja uporablja blokovne sisteme za programiranje, ki so se v dosedanjih raziskavah izkazali za uspešne. V nadaljevanju poučevanja sledi prehod na tekstovne programske jezike, ki se močno razlikujejo od blokovnih. Pri prehodu se učenci in učitelji srečujejo s številnimi težavami, v ta namen pa so razvili tudi veliko možnih rešitev, ki lahko prehod olajšajo. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kateri izzivi in težave se pojavljajo ob prehodu ter kakšni predlogi in rešitve že obstajajo z namenom zmanjševanja teh težav.
Ključne besede: Blokovno programiranje, tekstovno programiranje, programski jeziki, prehod, poučevanje programiranja
Objavljeno: 30.07.2020; Ogledov: 381; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

6.
Krmiljenje pnevmatske delovne postaje z vodilom Profinet in krmilnikom Beckhoff
Aleš Krošel, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi je predstavljeno načrtovanje sistema vodenja pnevmatske delovne postaje s krmilnikom Beckhoff preko vodila Profinet. Opisane so prednosti in slabosti uporabe pnevmatskih sistemov. Postopek konfiguracije in snovanja programa je predstavljen s poudarkom na modularni zgradbi programa za krmilnik. Narejen je pregled podprtih programskih jezikov in izbira najustreznejšega glede na zgradbo programa. Kot krmilnik je uporabljen namizni računalnik, ki s pomočjo mrežne kartice komunicira z Beckhoff moduli in tako tvori industrijski krmilnik. Na računalniku je narejen tudi uporabniški vmesnik, ki služi kot vmesnik človek-stroj.
Ključne besede: programiranje, krmilnik Beckhoff, vodilo Profinet, programski jeziki
Objavljeno: 21.11.2019; Ogledov: 437; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,29 MB)

7.
Informacijska podpora sistemu managementa kakovosti v podjetju Ledinek Engineering d.o.o.
Patricija Verbič, 2018, magistrsko delo/naloga

Opis: V današnjem času si podjetja prizadevajo izboljšati svojo kakovost in skrajšati čas dela. Problem nastane, ko ne obvladujejo svojih tveganj, ali jih poznajo in jih ne upoštevajo pri svojem delu. Standard SIST EN ISO 9001:2015 se osredotoča na predvidevanje in obvladovanje tveganj v vseh poslovnih procesih. V skladu s tem, smo v podjetju pripravili programsko rešitev, s katero bi predvidevali in obvladovali možna tveganja. Z učinkovitim obvladovanjem tveganj, bi lahko prihranili čas in denar. Glavni motiv za certifikacijo ISO standarda so predvsem zahteve tujih poslovnih partnerjev, ki želijo skleniti posel ob zahtevi, da podjetje deluje v skladu s SIST EN ISO 9001. Management kakovosti in informacijska podpora delujeta sinergijsko, kar potrjuje več raziskav, ki so na kratko opisane v magistrskem delu.
Ključne besede: Kakovost, Standardi SIST EN ISO 9001:2015, Management kakovosti, Informacijski sistem, Programski jeziki, Programska oprema
Objavljeno: 22.06.2018; Ogledov: 813; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

8.
Razširjanje urejevalnikov programske kode z razpoznavalniki LPeg
Rok Fajfar, 2017, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je predstaviti razpoznavalnike LPeg kot alternativo regularnim izrazom ter prikazati njihovo uporabo v namene razširjanja urejevalnikov programske kode. Razpoznavalniki tipa PEG so vrsta navzdoljnih razpoznavalnikov, LPeg pa je implementacija razpoznavalnikov PEG za skriptni programski jezik Lua. Po izgledu so podobni kontekstno prostim gramatikam z dodanimi regularnimi izrazi in imajo številne značilnosti zaradi katerih so odlična izbira za obdelavo sintakse programskih jezikov. S pomočjo knjižnice LPeg smo izdelali razširitev za urejevalnik programske kode Howl, ki dodaja podporo za funkcijski jezik Elixir.
Ključne besede: razpoznavalniki, Lua, urejevalniki, programski jeziki
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 511; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,78 MB)

9.
IZBOLJŠANJE RAČUNALNIŠKE IZKUŠNJE V VIZUALNEM PROGRAMSKEM JEZIKU RT-SEQUENCER
Sašo Piskar, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so opisane različne tehnike vizualnega programiranja, poleg tega pa je narejen tudi pregled orodij, ki omogočajo tovrstno izdelavo programov. Glavni del predstavlja izdelava domensko specifičnega vizualnega programskega jezika RT-Sequencer, ki je v osnovi namenjen izdelavi realno časovnih krmilnikov. Rešitev omogoča domenskim strokovnjakom izdelavo realno časovnih krmilnikov brez znanja splošno namenskih programskih jezikov. Delovanje jezika RT-Sequencer je prikazano tudi na praktičnem primeru.
Ključne besede: programski jeziki, vizualno programiranje, domensko specifični jeziki, realno časovni krmilniki
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 796; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,11 MB)

10.
PRIMERJAVA FUNKCIJSKIH JEZIKOV F# IN HASKELL
Matej Kramberger, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljamo funkcijske jezike, osredotočimo se na funkcijski programski jezik F#, ki ga primerjamo z jezikom Haskell in z uporabo jezika F# implementiramo praktične aplikacije. V prvih dveh poglavjih so predstavljeni funkcijski jeziki in funkcijski jezik F#. Nadaljujemo s primerjavo omenjenega jezika z jezikom Haskell in na koncu na praktičnih primerih pokažemo uporabnost jezika F#.
Ključne besede: funkcijski programski jeziki, F#, Haskell
Objavljeno: 28.09.2015; Ogledov: 1054; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici