Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Ključne besede: prevajanje programskih jezikov, programski jeziki, e-gradiva
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 278; Prenosov: 24
Celotno besedilo (679,23 KB)

Opis: Tehnološki napredek je danes hitrejši kot kadarkoli doslej. Tehnologija je v zadnjih desetletjih nesluteno spremenila svet; četrta industrijska revolucija, imenovana tudi industrija 4.0, se kaže v vseh segmentih ne le tovarn in proizvodnje, temveč tudi družbe nasploh. Še tako visoka in dovršena tehnologija pa sama po sebi ni zadosti, če nimamo ljudi, ki so jo sposobni razumeti, z njo upravljati, jo uporabljati in izkoriščati njene prednosti ter ne nazadnje tudi nadgrajevati in izpopolnjevati. Tehnologija dandanes nikakor ni izolirano področje, temveč se povezuje s stroji, ljudmi, poslovnimi modeli –- da bo vse to nemoteno delovalo, pa lahko poskrbi le ustrezno usposobljen kader. Zato postaja vloga človeka vedno pomembnejša, pri čemer pa so se temeljna znanja in spretnosti, ki jih mora le-ta izkazovati, v zadnjih letih precej spremenili; v prihodnje pa je pričakovati, da bo tehnološki napredek še močneje vplival na delovno silo. Tako bosta avtomatizacija in umetna inteligenca prevzeli različne naloge, ki jih danes opravlja človek, s čimer bodo številna delovna mesta izginila ali se spremenila, po drugi strani pa se bodo ustvarjala nova, ki bodo zahtevala visoko usposobljeno delovno silo, za katero bodo poleg ustreznih znanj in veščin potrebne tudi druge lastnosti, kot so samostojnost, mobilnost, visoka motiviranost, sposobnost komuniciranja in delovanja v skupini ter ne nazadnje pripravljenost za učenje ter nadaljnje izobraževanje in izpopolnjevanje. Takšno delovno silo pa lahko »proizvede« le ustrezno zasnovan in izvajan izobraževalni sistem. V okviru le-tega ima posebno vlogo srednje tehniško izobraževanje, saj je to tisti segment, ki neposredno za trg dela ali pa za nadaljnji študij pripravlja dijake, ki bodo nekoč delali v tehničnih poklicih in se tako ali drugače srečali s tehnologijami prihodnosti. Tudi tu se zahtevajo in ponekod že uspešno uvajajo spremembe, ki bodo tradicionalne načine učenja in poučevanja posodobile in nadgradile ter tako mlade pripravile na poklice prihodnosti. Nekateri ključni poudarki pri tem so: povezovanje izobraževalnih institucij z gospodarstvom, praktično delo v času šolanja, fleksibilni kurikulumi, predvsem pa nenehno učenje, samoizobraževanje ter pripravljenost na preobrazbo, tako s strani šol kot tudi dijakov. Eden od predmetov, ki ga še ne tako dolgo nazaj nismo poznali, danes pa je v številnih segmentih tehničnega izobraževanja nepogrešljiv, je mehatronika, le-ta pa v svojem učnem načrtu znaten del posveča tudi programiranju programirljivih logičnih krmilnikov. Tudi na tem področju se iščejo metode in načini, kako narediti programiranje, predvsem v začetni fazi, čimbolj zanimivo, razumljivo in uporabno. Ena izmed možnosti je vsekakor širše uvajanje ikonskih programskih jezikov, katerim se tako v strokovni literaturi kot tudi v praski posveča vse več pozornosti. Tako je predhodno razviti ikonski programski jezik GraphFruit (GF) lahko primer jezika, ki bi, kot kažejo rezultati in izsledki izvedene empirične raziskave, lahko pripomogel k uspešnejšemu poučevanju in učenju programiranja na ravni sekundarnega izobraževanja. Poleg ustreznega učnega okolja pa je za uspešen pedagoški proces neobhodno potreben sodoben pristop k poučevanju, kjer bi učitelji kot eno od možnosti v prihodnje lahko uporabljali didaktični model, ki združuje spoznanja konstruktivizma in transdisciplinarnosti ter je obenem kompetenčno zasnovan in vzpodbuja k vseživljenjskemu usposabljanju.
Ključne besede: industrija 4.0, srednje tehniško izobraževanje, tekstovni in ikonski programski jeziki, programirljivi logični krmilniki, sodobne didaktične metode, KTK_UsU didaktičnem modelu
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 1077; Prenosov: 93
Celotno besedilo (6,03 MB)

Opis: Diplomsko delo obravnava predstavitev razvoja mobilne aplikacije s programskima jezikoma Java in Kotlin ter njuno razširjenost v industriji za razvoj mobilne aplikacije. Najprej so predstavljene njune lastnosti in značilnosti, potem pa so predstavljene in analizirane njune prednosti ter slabosti. Na koncu so z uporabo okolja za razvoj Android aplikacije uspešno implementirane mobilne aplikacije v oba programska jezika in ugotovljene razlike v razvoju, implementaciji in delovanju mobilnih aplikacij na primeru testne aplikacije, izdelane v obeh programskih jezikih, s pomočjo izvedene komparativne analize.
Ključne besede: Android, mobilne aplikacije, Java, Kotlin, programski jeziki
Objavljeno v DKUM: 12.11.2020; Ogledov: 1552; Prenosov: 229
Celotno besedilo (1,78 MB)

Opis: V magistrskem delu bomo obravnavali izzive pri prehodu z učenja blokovnega programiranja na tekstovno programiranje v osnovnih šolah. Večina šol v zgodnjem poučevanju programiranja uporablja blokovne sisteme za programiranje, ki so se v dosedanjih raziskavah izkazali za uspešne. V nadaljevanju poučevanja sledi prehod na tekstovne programske jezike, ki se močno razlikujejo od blokovnih. Pri prehodu se učenci in učitelji srečujejo s številnimi težavami, v ta namen pa so razvili tudi veliko možnih rešitev, ki lahko prehod olajšajo. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kateri izzivi in težave se pojavljajo ob prehodu ter kakšni predlogi in rešitve že obstajajo z namenom zmanjševanja teh težav.
Ključne besede: Blokovno programiranje, tekstovno programiranje, programski jeziki, prehod, poučevanje programiranja
Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 1235; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,46 MB)

Opis: V današnjem času si podjetja prizadevajo izboljšati svojo kakovost in skrajšati čas dela. Problem nastane, ko ne obvladujejo svojih tveganj, ali jih poznajo in jih ne upoštevajo pri svojem delu. Standard SIST EN ISO 9001:2015 se osredotoča na predvidevanje in obvladovanje tveganj v vseh poslovnih procesih. V skladu s tem, smo v podjetju pripravili programsko rešitev, s katero bi predvidevali in obvladovali možna tveganja. Z učinkovitim obvladovanjem tveganj, bi lahko prihranili čas in denar. Glavni motiv za certifikacijo ISO standarda so predvsem zahteve tujih poslovnih partnerjev, ki želijo skleniti posel ob zahtevi, da podjetje deluje v skladu s SIST EN ISO 9001. Management kakovosti in informacijska podpora delujeta sinergijsko, kar potrjuje več raziskav, ki so na kratko opisane v magistrskem delu.
Ključne besede: Kakovost, Standardi SIST EN ISO 9001:2015, Management kakovosti, Informacijski sistem, Programski jeziki, Programska oprema
Objavljeno v DKUM: 22.06.2018; Ogledov: 1640; Prenosov: 184
Celotno besedilo (2,39 MB)