| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Metodologija razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov
Tomaž Lukman, 2012, doktorska disertacija

Opis: Osrednja tema doktorske disertacije je programsko inženirstvo v domeni vodenja industrijskih procesov. Praksa razvoja programske opreme za vodenje industrijskih procesov je, gledano s stališča sodobnih pristopov k razvoju programske opreme, nezrela in ne izpolnjuje potreb trga po vedno obsežnejši in bolj kakovostni programski opremi, po skrajšanjih razvojnih ciklih ter po učinkovitem razvoju. Predlagani sodobni razvojni pristopi pa niso sprejeti s strani praktikov in gospodarstva, ker so nedodelani in ker ne rešujejo najpomembnejših težav domene vodenja, ki jih navaja literatura. V okviru doktorske disertacije smo razvili sodobno metodologijo za razvoj programske opreme za vodenje procesov. Razvoj je temeljil na sistematični uporabi nekaterih idej iz področij modelno usmerjenega inženirstva, domensko specifičnih modelirnih jezikov in programskih produktnih linij. Te ideje so bile uporabljene na tak način, da metodologija rešuje najpomembnejše težave domene vodenja procesov in nima slabosti obstoječih sodobnih razvojnih pristopov. Metodologija je sestavljena iz dveh nivojev: nivoja razvoja infrastrukture in nivoja razvoja aplikacij. Na prvem nivoju se sistematično razvija infrastruktura, ki je sestavljena iz definicije aplikacijskega razvojnega procesa in razvojnih smernic zanj, formalnega domensko specifičnega modelirnega jezika, definicije transformacij modelov in podpornih programskih orodij. Podporna programska orodja, ki omogočajo delno avtomatizacijo aplikacijskega razvoja v naši metodologiji, so sestavljena iz urejevalnika modelov, repozitorija modelov in generatorja kode. V okviru doktorske disertacije sta bila razvita tudi laboratorijski prototip in industrijski prototip podpornih orodij. Slednji odpravlja pomanjkljivosti laboratorijskega prototipa in je primeren za razvoj realne programske opreme za vodenje procesov. Na drugem nivoju razvoja se z uporabo infrastrukture izvaja modelno usmerjeni razvoj programske opreme za vodenje procesov. Z dobro definiranim aplikacijskim razvojnim procesom se izdela model programske opreme, iz katerega se na koncu avtomatsko generira koda za programirljive logične krmilnike. Evalvacija metodologije je bila izvedena na empirični način, in sicer s študijo primera, v katero so bili vključeni razvijalci iz slovenskega podjetja. V študiji primera je bilo prikazano, da je metodologija uporabna za razvoj programske opreme za vodenje realnih procesov. Pokazali smo tudi, da metodologija v primerjavi z razvojnim pristopom, ki se uporablja v praksi, izboljšuje učinkovitost razvoja programske opreme v smislu izboljšanja produktivnosti in kakovosti.
Ključne besede: Programsko inženirstvo, modelno usmerjeno inženirstvo, domensko specifični modelirni jeziki, programske produktne linije, avtomatsko generiranje kode, vodenje industrijskih procesov, študija primera
Objavljeno v DKUM: 28.01.2013; Ogledov: 2515; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (8,16 MB)

2.
MODEL ZA VREDNOTENJE PRIDOBITEV UPORABE PROGRAMSKIH TOVARN PRI RAZVOJU INFORMACIJSKIH REŠITEV
Andrej Krajnc, 2011, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja s področjem analize uporabe pristopa programskih tovarn pri razvoju informacijskih rešitev. Različne raziskave navajajo predvsem različne faktorje pridobitev, vendar je sama analiza opravljena predvsem na faktorjih produktivnosti in kvalitete. Zato disertacija predstavi model, ki zajema vse relevantne pridobitve, ki so pomembne za uporabo pristopa programskih tovarn. Prav tako model predlaga merilne instrumente, ki so potrebni za analizo pristopa. V doktorski disertaciji so predstavljeni in zbrani različni parcialni modeli merjenja učinkovitosti pristopa programskih tovarn in paradigme produktnih linij. Na podlagi tega, v disertaciji predlagamo nov model vrednotenja, ki celovito zajema pridobitve uporabe pristopa programskih tovarn. Eden izmed izvirnih prispevkov je predstavljena tudi izboljšana metoda za oceno priznanega truda potrebnega za razvoj informacijskih rešitev. Sam model merjenja pridobitev uporabe pristopa programskih tovarn je bil uporabljen in ovrednoten s pomočjo izvedbe dveh eksperimentov. Skozi izvedbo raziskave smo s pomočjo uveljavljenih metod znanstveno raziskovalnega dela identificirali pridobitve in potrebne merilne instrumente. Rezultati empirične raziskave dokazujejo, da se učinkovitost uporabe pristopa programskih tovarn za razvoj informacijskih rešitev signifikantno izboljša.
Ključne besede: Ponovna uporaba, programske tovarne, programske produktne linije, programska ogrodja, pridobitve, model vrednotenja, produktivnost, kvaliteta, programske metrike
Objavljeno v DKUM: 09.11.2011; Ogledov: 2897; Prenosov: 259
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

Iskanje izvedeno v 3.49 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici