| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 14 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
11.
Statični analizator za preverjanje kvalitete programske kode
Matej Zgubič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana statična analiza programske opreme. V prvem delu so opisani prednosti in slabosti, primeri uporabe, tehnike ter kategorije statične analize. V nadaljevanju so podrobneje opisane metrike za merjenje kvalitete programske kode, kot so ciklomatična kompleksnost, indeks vzdrževanja, Halsteadova kompleksnost, globina razreda v drevesu, število vrstic izvorne kode in druge. V zadnjem delu so opisani gramatika, leksikalna analiza, razpoznavanje, ANTLR in moja izdelava programa za merjenje metrik.
Ključne besede: statični analizator, kvaliteta programske kode, metrike, ANTLR
Objavljeno v DKUM: 28.10.2015; Ogledov: 1322; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

12.
OGRODJE ZA NAPOVEDOVANJE NAPAK PROGRAMSKE OPREME V AGILNIH OKOLJIH
Danijel Radjenović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Metrike programske opreme so uporabljene v modelih za napovedovanje napak programske opreme. Model določi dele izvorne kode, ki vsebujejo napake in jih je potrebno pregledati. S tem usmerja proces zagotavljanja kakovosti programske opreme. Z identifikacijo napak se izboljša kakovost programske opreme, z določanjem njihove lokacije pa se znižajo stroški testiranja. Metode razvoja programske opreme se počasi oddaljujejo od tradicionalnega modela slapu (Waterfall) k bolj agilnim pristopom (Scrum, XP), s tem pa se spreminja tudi način testiranja programske opreme. V agilnih okoljih si ne moremo privoščiti, da bi izvedli testiranje celotnega sistema za vsako različico programske opreme, zato testiramo le dele, ki jih je napovedovalni model določil za nepravilne. Glavni namen je bil razviti učinkovit model za napovedovanje napak programske opreme v agilnih okoljih. Da smo model razvili, smo opravili sistematični pregled literature, analizirali produktne in procesne metrike ter ocenili klasifikacijske tehnike. Dobljeni model smo ovrednotili v industrijskem okolju. Model, ki vsebuje zgolj štiri procesne metrike, se je izkazal za uspešnega v industrijskem okolju, saj je odkril več kot polovico vseh napak (popolnost > 0,5) in ni vseboval enkrat več lažno pozitivnih napovedi (pravilnost > 0,33). Zaradi visoke multikolinearnosti metrik je bil uspešnejši od polnega modela, ki vsebuje 80 metrik. Procesne metrike so bile uspešne pri napovedovanju napak, medtem ko produktne metrike niso bile. Napake v agilnih okoljih so najbolj pogojene s starostjo in velikostjo sprememb programske opreme, pri čemer imajo nedavne in velike spremembe večjo verjetnost, da vsebujejo napake.
Ključne besede: metrike programske opreme, napovedovanje napak, napovedovalni modeli, zagotavljanje kakovosti, testiranje, kakovost programske opreme
Objavljeno v DKUM: 15.11.2013; Ogledov: 2402; Prenosov: 283
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

13.
MODEL ZA VREDNOTENJE PRIDOBITEV UPORABE PROGRAMSKIH TOVARN PRI RAZVOJU INFORMACIJSKIH REŠITEV
Andrej Krajnc, 2011, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja s področjem analize uporabe pristopa programskih tovarn pri razvoju informacijskih rešitev. Različne raziskave navajajo predvsem različne faktorje pridobitev, vendar je sama analiza opravljena predvsem na faktorjih produktivnosti in kvalitete. Zato disertacija predstavi model, ki zajema vse relevantne pridobitve, ki so pomembne za uporabo pristopa programskih tovarn. Prav tako model predlaga merilne instrumente, ki so potrebni za analizo pristopa. V doktorski disertaciji so predstavljeni in zbrani različni parcialni modeli merjenja učinkovitosti pristopa programskih tovarn in paradigme produktnih linij. Na podlagi tega, v disertaciji predlagamo nov model vrednotenja, ki celovito zajema pridobitve uporabe pristopa programskih tovarn. Eden izmed izvirnih prispevkov je predstavljena tudi izboljšana metoda za oceno priznanega truda potrebnega za razvoj informacijskih rešitev. Sam model merjenja pridobitev uporabe pristopa programskih tovarn je bil uporabljen in ovrednoten s pomočjo izvedbe dveh eksperimentov. Skozi izvedbo raziskave smo s pomočjo uveljavljenih metod znanstveno raziskovalnega dela identificirali pridobitve in potrebne merilne instrumente. Rezultati empirične raziskave dokazujejo, da se učinkovitost uporabe pristopa programskih tovarn za razvoj informacijskih rešitev signifikantno izboljša.
Ključne besede: Ponovna uporaba, programske tovarne, programske produktne linije, programska ogrodja, pridobitve, model vrednotenja, produktivnost, kvaliteta, programske metrike
Objavljeno v DKUM: 09.11.2011; Ogledov: 2899; Prenosov: 260
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

14.
Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici