| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
MODEL ZA VREDNOTENJE PRIDOBITEV UPORABE PROGRAMSKIH TOVARN PRI RAZVOJU INFORMACIJSKIH REŠITEV
Andrej Krajnc, 2011, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja s področjem analize uporabe pristopa programskih tovarn pri razvoju informacijskih rešitev. Različne raziskave navajajo predvsem različne faktorje pridobitev, vendar je sama analiza opravljena predvsem na faktorjih produktivnosti in kvalitete. Zato disertacija predstavi model, ki zajema vse relevantne pridobitve, ki so pomembne za uporabo pristopa programskih tovarn. Prav tako model predlaga merilne instrumente, ki so potrebni za analizo pristopa. V doktorski disertaciji so predstavljeni in zbrani različni parcialni modeli merjenja učinkovitosti pristopa programskih tovarn in paradigme produktnih linij. Na podlagi tega, v disertaciji predlagamo nov model vrednotenja, ki celovito zajema pridobitve uporabe pristopa programskih tovarn. Eden izmed izvirnih prispevkov je predstavljena tudi izboljšana metoda za oceno priznanega truda potrebnega za razvoj informacijskih rešitev. Sam model merjenja pridobitev uporabe pristopa programskih tovarn je bil uporabljen in ovrednoten s pomočjo izvedbe dveh eksperimentov. Skozi izvedbo raziskave smo s pomočjo uveljavljenih metod znanstveno raziskovalnega dela identificirali pridobitve in potrebne merilne instrumente. Rezultati empirične raziskave dokazujejo, da se učinkovitost uporabe pristopa programskih tovarn za razvoj informacijskih rešitev signifikantno izboljša.
Ključne besede: Ponovna uporaba, programske tovarne, programske produktne linije, programska ogrodja, pridobitve, model vrednotenja, produktivnost, kvaliteta, programske metrike
Objavljeno: 09.11.2011; Ogledov: 2012; Prenosov: 182
.pdf Celotno besedilo (1,90 MB)

3.
OGRODJE ZA NAPOVEDOVANJE NAPAK PROGRAMSKE OPREME V AGILNIH OKOLJIH
Danijel Radjenović, 2013, doktorska disertacija

Opis: Metrike programske opreme so uporabljene v modelih za napovedovanje napak programske opreme. Model določi dele izvorne kode, ki vsebujejo napake in jih je potrebno pregledati. S tem usmerja proces zagotavljanja kakovosti programske opreme. Z identifikacijo napak se izboljša kakovost programske opreme, z določanjem njihove lokacije pa se znižajo stroški testiranja. Metode razvoja programske opreme se počasi oddaljujejo od tradicionalnega modela slapu (Waterfall) k bolj agilnim pristopom (Scrum, XP), s tem pa se spreminja tudi način testiranja programske opreme. V agilnih okoljih si ne moremo privoščiti, da bi izvedli testiranje celotnega sistema za vsako različico programske opreme, zato testiramo le dele, ki jih je napovedovalni model določil za nepravilne. Glavni namen je bil razviti učinkovit model za napovedovanje napak programske opreme v agilnih okoljih. Da smo model razvili, smo opravili sistematični pregled literature, analizirali produktne in procesne metrike ter ocenili klasifikacijske tehnike. Dobljeni model smo ovrednotili v industrijskem okolju. Model, ki vsebuje zgolj štiri procesne metrike, se je izkazal za uspešnega v industrijskem okolju, saj je odkril več kot polovico vseh napak (popolnost > 0,5) in ni vseboval enkrat več lažno pozitivnih napovedi (pravilnost > 0,33). Zaradi visoke multikolinearnosti metrik je bil uspešnejši od polnega modela, ki vsebuje 80 metrik. Procesne metrike so bile uspešne pri napovedovanju napak, medtem ko produktne metrike niso bile. Napake v agilnih okoljih so najbolj pogojene s starostjo in velikostjo sprememb programske opreme, pri čemer imajo nedavne in velike spremembe večjo verjetnost, da vsebujejo napake.
Ključne besede: metrike programske opreme, napovedovanje napak, napovedovalni modeli, zagotavljanje kakovosti, testiranje, kakovost programske opreme
Objavljeno: 15.11.2013; Ogledov: 1246; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

4.
Statični analizator za preverjanje kvalitete programske kode
Matej Zgubič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana statična analiza programske opreme. V prvem delu so opisani prednosti in slabosti, primeri uporabe, tehnike ter kategorije statične analize. V nadaljevanju so podrobneje opisane metrike za merjenje kvalitete programske kode, kot so ciklomatična kompleksnost, indeks vzdrževanja, Halsteadova kompleksnost, globina razreda v drevesu, število vrstic izvorne kode in druge. V zadnjem delu so opisani gramatika, leksikalna analiza, razpoznavanje, ANTLR in moja izdelava programa za merjenje metrik.
Ključne besede: statični analizator, kvaliteta programske kode, metrike, ANTLR
Objavljeno: 28.10.2015; Ogledov: 478; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

5.
Merjenje kakovosti programske opreme
Mojca Okorn, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo naslovili področje kakovosti, merjenja in ocenjevanja kakovosti programske opreme, opisali najbolj znane modele, standarde in metrike. Na osnovi analize tujih raziskav iste tematike smo pripravili anketo, ki smo jo izvedli v Sloveniji. Rezultati raziskave omogočajo vpogled v trenutno stanje na področju merjenja oziroma zagotavljanja kakovosti programske opreme v Sloveniji. Na osnovi primerjave s sorodnimi raziskavami v tujini ugotavljamo, da se rezultati za Slovenijo bistveno ne razlikujejo. Večja odstopanja smo ugotovili le pri združevanju pridobljene ocene kakovosti v splošno oceno kakovosti, kar je v tujini pogostejša praksa kot v Sloveniji.
Ključne besede: kakovost programske opreme, merjenje kakovosti, metrike, modeli kakovosti
Objavljeno: 15.04.2016; Ogledov: 727; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,84 MB)

6.
OCENJEVANJE KVALITETE PROGRAMSKE OPREME S TEORIJO KAOSA
Andi Jankovič, 2016, magistrsko delo

Opis: Začetek magistrskega dela vsebuje predstavitev temeljev in karakteristik programske opreme. Nato opišemo splošne principe testiranja programske opreme in evaluiramo najbolj znane programske metrike. Predstavimo tudi alfa metriko, ki zaradi karakteristik teorije kaosa predstavlja glavno izhodišče za nadaljnjo praktično analizo. Nato izvedemo praktični del, v namen katerega implementiramo lastno aplikacijo, s pomočjo katere na šestdesetih projektih izvedemo statistično analizo. Za projekte izračunamo vrednosti najbolj znanih programskih metrik in alfa metrike. Z analizo na podlagi statističnih zakonov pokažemo, da obstaja povezava med programskimi metrikami, ki merijo atribute kvalitete programske opreme, in alfa metriko, ki bazira na teoriji kaosa. Z dokazom povezave pokažemo, da so karakteristike teorije kaosa dobro izhodišče za merjenje kvalitete programske opreme.
Ključne besede: programska oprema, kvaliteta programske opreme, programske metrike, alfa metrika, kompleksnost, teorija kaosa
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 477; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,76 MB)

7.
ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI PREVODOV LOKALIZIRANE PROGRAMSKE OPREME
Janez Kadivec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Diplomska naloga obravnava zagotavljanje kakovosti prevodov lokalizirane programske opreme. Opisan je proces lokalizacije za konkretnega naročnika na primeru programske opreme IBM WebSphere. Identificirane so slabosti v obstoječem procesu lokalizacije. Predlagane so izboljšave v procesih, kjer se pojavljajo šibkosti. Razvite in uvedene so kvantitativne metrike za merjenje kakovosti prevodov ter za ocenjevanje kakovosti prevajalcev. Predlagane in razvite so ankete za merjenje zadovoljstva naročnikov in sodelujočih v projektih.
Ključne besede: lokalizacija programske opreme, ocenjevanje kakovosti prevodov, indeks kakovosti prevoda, metrike, EN 15038
Objavljeno: 07.10.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

8.
INOVATIVNE METRIKE PROGRAMSKE OPREME
Nejc Muršič, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavljamo različne vrste in razvoj metrik programske opreme skozi zgodovino. Pri tem se osredotočamo predvsem na nekatere bolj inovativne pristope k merjenju različnih lastnosti programske opreme in opišemo njihovo delovanje. V drugem delu magistrskega dela testiramo nekatere standardne metrike in izdelujemo lastno implementacijo parametrične metrike programske opreme, s pomočjo katere izvedemo statično analizo na 35. različnih projektih. Dobljene rezultate nato primerjamo med seboj in predstavimo ugotovitve. S pomočjo korelacije preverimo tudi moč linearne povezanosti med metrikami.
Ključne besede: metrike programske opreme, kakovost programske opreme, testiranje, inovativne metrike
Objavljeno: 06.09.2016; Ogledov: 491; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

9.
Ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programov
Elmedin Dedić, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se opisuje pojem kakovosti programske opreme in pogled nanjo z različnih zornih kotov. Zajeto je področje učinkovitosti programske opreme in metrik za merjenje učinkovitosti programske opreme. Pri praktičnem delu je bila na podlagi pridobljenega znanja iz programskega jezika C# in razvojnega okolja Visual Studio 2015 izdelana spletna aplikacija, ogrodje za merjenje in primerjavo učinkovitosti programov, ki uporabniku omogoča merjenje časa izvajanja, števila vrstic kode in zasedenosti pomnilnika programov, zapisanih v programskem jeziku C#, C++ ali Java. Aplikacija je bila načrtovana in izdelana po izbranem modelu za razvoj programske opreme.
Ključne besede: kakovost programske opreme, učinkovitost programske opreme, metrike, merjenje učinkovitosti
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 190; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

10.
Identifikacija pomanjkljive kode na osnovi mejnih vrednosti programskih metrik
Tina Beranič, 2018, doktorska disertacija

Opis: Programske metrike so pomemben element procesov zagotavljanja in kontrole kakovosti programskih rešitev. Za njihovo učinkovito uporabo potrebujemo mejne vrednosti, s katerimi lahko med drugim zaznamo tudi pomanjkljivo kodo. Da identificiramo resnično pomanjkljive programske entitete, je potrebno mejne vrednosti programskih metrik določiti na reprezentativen in zanesljiv način. Na osnovi sistematičnega pregleda literature ter primerjave obstoječih pristopov določanja mejnih vrednosti smo izbrano metodo izračuna, ki temelji na statistični analizi in primerjalnih podatkih, nadgradili in uporabili nad 400 projekti v štirih objektnih programskih jezikih. Za devet izbranih metrik smo analizirali sistematično pridobljene mejne vrednosti ter ugotovili, da so odvisne od programskega jezika. Pridobljene mejne vrednosti so osnova v disertaciji predlaganega pristopa k identifikaciji pomanjkljive programske kode. Pristop temelji na kombinaciji programskih metrik, pri čemer je kakovost obravnavanih programskih entitet ovrednotena z uporabo funkcije večine. Z uporabo predlaganega pristopa se število potencialno pomanjkljivih entitet bistveno omeji, zmanjša pa se tudi število lažno pozitivnih rezultatov. Validacijo rezultatov identifikacije smo izvedli s pomočjo potrditvene študije, v sklopu katere je sodelovalo 43 ocenjevalcev, ki so z razvitim orodjem za sodelovanje in podporo presojam ovrednotili 131 entitet v treh različnih programskih jezikih. Strokovne presoje potrjujejo zanesljivost vrednotenja kakovosti razredov na osnovi predlaganega pristopa tako glede natančnosti kot točnosti izvedene identifikacije pomanjkljive programske kode.
Ključne besede: kakovost programske opreme, pomanjkljive programske entitete, metrike programske opreme, primerjalni podatki, porazdelitev metričnih vrednosti, primerjava mejnih vrednosti, strokovna presoja
Objavljeno: 03.01.2019; Ogledov: 336; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (8,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici