| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 57
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Orodja javnih virov podatkov (OSINT) v konkurenčni obveščevalni dejavnosti
Vito Hozjan, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira programsko opremo OSINT, ki pripomore k boljši varnosti različnih korporacij. Vendar se skozi diplomsko nalogo nismo osredotočali na orodja le kot na ofenzivno sredstvo, temveč tudi kot na sredstvo, ki nam prinaša različne informacije za korist in nadaljnji razvoj korporacij. Diplomsko nalogo smo sestavili iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili predvsem razlagam različnih področij in tudi analizirali potek vpeljevanja orodij OSINT v korporativno obveščevalno dejavnost. V empiričnem delu smo analizirali različne programske opreme in prikazali, kako z danimi orodji lahko pridobivamo specifično izbrane podatke. Povezanost s teoretičnim delom smo ustvarili, ko smo iz pridobljenih podatkov ustvarili končni obveščevalni izdelek, ki je predmet napredka določene korporacije. Skozi empirični del smo naredili analizo pridobivanja podatkov brez dodatnih orodij (Google Dorking), analizirali smo dve orodji (Shodan in Maltego) in pet dodatkov za brskalnik (Sci-hub, Go Back In Time, FotoForensics in Have I been Pwned). Analizirali smo tudi zakonske podlage za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov z vidika zakonov Republike Slovenije in tudi evropske zakonodaje. Na podlagi pridobljenih rezultatov tako empiričnega kot tudi praktičnega dela smo ugotovili, da OSINT predstavlja velik del pridobivanja podatkov v KOD, kar nam s teoretičnega vidika pravi, da ga je treba vpeti tako v defenzivno strategijo kot tudi v strategijo na razvojnem področju. Posledično je potrebno, da v strategijo vpnemo tudi izbrani cilj, na podlagi katerega izbiramo primarna sredstva in orodja, ki nam bodo pomagala pri pridobivanju targetiranih javno dostopnih virov podatkov. Z vidika konkurenčne obveščevalne dejavnosti smo ugotovili, da je za uspešno rabo izbranih sredstev potrebna dobra komunikacija med samim vodstvom korporacije in oddelkom, ki dejansko operativno izvaja procese pridobivanja podatkov iz javnih virov. Ta odnos mora temeljiti na minimalnem razumevanju funkcionalnosti obeh področij, saj le tako lahko vemo, katere možnosti in cilje lahko izpolnjujemo in kjer nam skupina za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov lahko doseže želeni rezultat.
Ključne besede: diplomske naloge, korporativna varnost, obveščevalna dejavnost, programska oprema, konkurenčna prednost, pridobivanje javno dostopnih virov, orodja OSINT
Objavljeno: 31.08.2020; Ogledov: 527; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

3.
Uporabnost diagramskih tehnik jezika UML
Teja Bincl, 2018, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo se seznanili z diagrami ter za katere namene se uporabljajo pri razvoju informacijskih rešitev oz. programske opreme. Danes vse več ljudi uporablja diagrame UML (Unified modeling language) za modeliranje različnih sistemov. Ti diagrami pripomorejo k boljšemu načrtovanju programske opreme, zato so med razvijalci zelo priljubljeni. S pomočjo ankete smo ugotovili, da so v praksi najbolj pogosto uporabljeni razredni diagrami, sledijo pa diagrami primerov uporabe, diagrami aktivnosti in diagrami zaporedja. Diagrami se največkrat uporabljajo za vizualizacijo in strukturo sistemov, generiranje kode, povratno inženirstvo in izdelavo projektne dokumentacije. Najpogosteje uporabljeno modelirno orodje pa je Visual Paradigm.
Ključne besede: Modeliranje, programska oprema, informacijski sistemi, UML, diagrami, uporabnost diagramov, elementi UML, orodja za modeliranje.
Objavljeno: 09.10.2018; Ogledov: 834; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (2,15 MB)

4.
Povezljivost programskih orodij za projektiranje električnih inštalacij v praksi
Jernej Ferlež, 2017, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev možnosti, ki jih programska orodja za projektiranje nudijo za izboljšanje hitrosti in učinkovitosti dela ter kakšne možnosti ti nudijo za medsebojno povezavo in prenos podatkov. Določeno povezljivost je mogoče doseči glede na namen, polno povezljivost pa preko podatkovne povezave med programskimi orodji MS Excel in Autodesk AutoCAD. V večini ostalih primerov prenosa podatkov dosežemo delno povezljivost, kot so iznosi podatkov iz dokumentov in izdelavi kosovnic. S takšnim pristopom k delu in projektiranju si lahko olajšamo delo ter skrajšamo čas dela in zmanjšamo možnost napak pri vstavljanju in prenosu podatkov.
Ključne besede: programska orodja, prenos podatkov, povezljivost, MS Excel, AutoCAD
Objavljeno: 24.10.2017; Ogledov: 771; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (5,11 MB)

5.
Pristopi h generiranju testnih primerov na osnovi modela stanj
Rajko Turner, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pristope h generiranju testnih primerov na osnovi modelov stanj. Na osnovi sistematičnega pregleda literature smo identificirali najpogosteje uporabljene pristope in orodja, ki se uporabljajo pri testiranju na osnovi modelov stanj. V magistrski nalogi smo najprej na podlagi sistemskih specifikacij v orodjih izdelali modele z modelirno tehniko FSM (ang. Finite State Machine) in UML (ang. Unified Modeling Language). Nato smo generirali testne primere s pomočjo orodij ModelJUnit in Conformiq Designer, pri čemer določeno orodje uporablja nabor algoritmov ali tehnologij, ki na podlagi kriterijev in tehnik generira le te. Orodje ModelJUnit uporablja naključni, pogolten in algoritem poglej vnaprej, orodje Conformiq Designer pa tehnologiji simbolno izvajanje in reševanje omejitev. Na koncu smo s pomočjo kriterijev pokritosti merili uspešnost generiranih testnih primerov in s tem tudi pokritost modela. Predstavljeni rezultati so lahko v pomoč uporabnikom pri odločitvi in izbiri pristopa ter orodja za generiranje testnih primerov na osnovi modelov stanj.
Ključne besede: Programska oprema, testiranje na osnovi modelov, model stanj, avtomatsko generiranje testnih primerov, orodja za generiranje testnih primerov.
Objavljeno: 05.06.2017; Ogledov: 791; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,80 MB)

6.
NOV PRISTOP K NAČRTOVANJU IN IZVEDBI DISTRIBUCIJSKEGA RTP
Marko Lesjak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na nov (nadgrajen) pristop k načrtovanju in izvedbi distribucijskega RTP, saj je osnovni problem, ki se pojavlja pri razreševanju omenjenih nalog, v pomanjkanju informacij iz prakse. V ta namen smo skozi poglavja razvoj distribucijskega omrežja in RTP, vodenje investicij, umestitev RTP v prostor, izvedbo naročil, razvoj in načrtovanje tehnološke opreme, stroške investicij za RTP, izračune kratkostičnih razmer in dimenzioniranje opreme predstavili ključne dejavnike ter njihove izboljšave, s katerimi bo olajšan prihodnji razvoj RTP. Za pomoč pri analizi stanj obravnavanega srednjenapetostnega sistema, kakor tudi izračunih kratkih stikov za dimenzioniranje potrebne opreme RTP, smo uporabili sodobni programski orodji DMS in Gredos. Vendar je bil poudarek na DMS, saj uporablja algoritme razvite specifično za radialno distribucijsko omrežje, od katerih je bil konkretno predstavljen tudi eden izmed njih.
Ključne besede: Distribucijska razdelilna transformatorska postaja (RTP), pretoki energije, kratki stiki, programska orodja DMS in Gredos, načrtovanje RTP, izvedba RTP
Objavljeno: 19.07.2016; Ogledov: 917; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (15,19 MB)

7.
RAČUNALNIK KOT ORODJE ZA AVDIOINŽENIRING
Tilen Guzelj, 2015, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je proučiti teorijo zvoka, osnove akustike, vpliv okolice pri snemanju zvoka in obdelavo zvoka. V nalogi sem se poglobil v produkcijo novodobne glasbe s pomočjo računalniških programskih orodji za obdelavo avdio signalov. Za to tematiko sem se odločil, ker se v današnjem času večina avtorjev, tudi najboljših, odloča za računalniško obdelavo lastne glasbe. Očitno je, da za izdelavo vrhunskih posnetkov ni več dovolj samo posluh in dober glas izvajalca, ampak potrebujemo tudi dobrega tonskega mojstra ter vrhunsko studijsko in računalniško opremo. Pri urejanju in spreminjanju avdio signalov sem se osredotočil predvsem na programsko orodje Melodyne.
Ključne besede: zvok, obdelava zvoka, programska orodja, snemalni studio, akustika
Objavljeno: 14.10.2015; Ogledov: 897; Prenosov: 200
.pdf Celotno besedilo (3,50 MB)

8.
9.
10.
PRENOVA IZDELAVE DNEVNIH IN MESEČNIH POROČIL
Robert Kokalj, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je predstavljena izbira BI rešitve za konkretno podjetje. Izbirali smo med tremi rešitvami in sicer med programskim orodjem Jet Reports, PowerPivot in BiView. V nalogi smo pregledali obstoječe stanje poročanja v podjetju. Predstavili smo prednost in nujnost uvedbe poslovne inteligence v podjetje. Testirali smo programska orodja na konkretnih primerih in jih med seboj primerjali. Predstavljeni so pogledi in primerjava teh orodij. Med seboj se razlikujejo v več lastnostih: funkcionalnost, uporabniška izkušnja, stroški licenc in vzdrževanja. Pri izbiri smo se osredotočili na najboljše razmerje med ceno in funkcionalnostjo, ki jo nam nudi BI rešitev. Testiranje in primerjava sta pokazala katera rešitev je najprimernejša za podjetje. Z izbiro BI orodja so uporabniki zadovoljni. Poročila so ažurnejša in preglednejša.
Ključne besede: poslovno poročanje, poslovna inteligenca, prenova procesov poročanja, programska orodja
Objavljeno: 08.05.2015; Ogledov: 1857; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (4,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.2 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici