1. Primerjava orodij za zaznavanje pomankljive programske kode : diplomsko deloAnja Horvat, 2024, diplomsko delo Opis: V sodobni dobi digitalizacije in razvoja programske opreme je kakovost kode ključnega pomena za zagotavljanje stabilnosti, učinkovitosti in varnosti informacijskih sistemov. Diplomsko delo je namenjeno analizi in primerjavi orodij za zaznavanje pomanjkljive programske kode. V njem je predstavljeno, kaj sploh pomanjkljiva programska koda je in kakšne tipe poznamo. Predstavimo tudi orodja za zaznavanje pomanjkljive programske kode in jih analiziramo.Med analizo različnih orodij smo opazili, da ima vsako orodje svoje prednosti in omejitve. Čeprav večina omogoča zaznavanje različnih vrst pomanjkljivosti in prilagajanje pravil, smo opazili razlike v učinkovitosti in uporabniški izkušnji. Izbira pravega orodja je ključnega pomena za izboljšanje kakovosti in vzdržljivosti programske opreme.
Ključne besede: Kakovost kode, pomanjkljiva programska koda, tipi pomanjkljive programske kode, orodja, učinkovitost, uporabniška izkušnja
Objavljeno v DKUM: 03.06.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (2,64 MB) |
2. Programsko orodje Watson - študija primeraLuka Pisovec, Igor Belič, 2002, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: računalništvo, programska orodja, računalniški programi, Watson, baze podatkov, policija, študije primerov
Objavljeno v DKUM: 11.03.2024; Ogledov: 162; Prenosov: 5
Celotno besedilo (289,82 KB) |
3. Dobre prakse uporabe diagramov zaporedja : diplomsko deloLundrim Racaj, 2022, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je bil spoznati dobre prakse uporabe diagramov zaporedja in preveriti kako so le-ti podprti v izbranih modelirnih orodjih. Predstavljeni so osnovni gradniki diagramov zaporedja in smernice za izdelavo le-teh. V praktičnem delu smo primerjali namizno orodje »Visual Paradigm« in orodje »StarUML«. S pomočjo pregleda sorodnih del smo oblikovali seznam kriterijev za primerjavo in nato ovrednotili izbrani orodji. Obe orodji zagotavljata ključne funkcionalnosti, kot so: preverjanje sintakse, generiranje kode, povratno inženirstvo ter uvoze in izvoze v različne formate. Na osnovi rezultatov primerjave pa ugotavljamo, da orodje »Visual Paradigm« nudi boljšo in celovitejšo podporo pri oblikovanju in uporabi diagramov zaporedja.
Ključne besede: programska oprema, modeliranje, UML, diagrami zaporedja, modelirna orodja, primerjava.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2022; Ogledov: 664; Prenosov: 54
Celotno besedilo (2,33 MB) |
4. |
5. Orodja javnih virov podatkov (OSINT) v konkurenčni obveščevalni dejavnosti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostVito Hozjan, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo analizira programsko opremo OSINT, ki pripomore k boljši varnosti različnih korporacij. Vendar se skozi diplomsko nalogo nismo osredotočali na orodja le kot na ofenzivno sredstvo, temveč tudi kot na sredstvo, ki nam prinaša različne informacije za korist in nadaljnji razvoj korporacij. Diplomsko nalogo smo sestavili iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili predvsem razlagam različnih področij in tudi analizirali potek vpeljevanja orodij OSINT v korporativno obveščevalno dejavnost. V empiričnem delu smo analizirali različne programske opreme in prikazali, kako z danimi orodji lahko pridobivamo specifično izbrane podatke. Povezanost s teoretičnim delom smo ustvarili, ko smo iz pridobljenih podatkov ustvarili končni obveščevalni izdelek, ki je predmet napredka določene korporacije. Skozi empirični del smo naredili analizo pridobivanja podatkov brez dodatnih orodij (Google Dorking), analizirali smo dve orodji (Shodan in Maltego) in pet dodatkov za brskalnik (Sci-hub, Go Back In Time, FotoForensics in Have I been Pwned). Analizirali smo tudi zakonske podlage za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov z vidika zakonov Republike Slovenije in tudi evropske zakonodaje.
Na podlagi pridobljenih rezultatov tako empiričnega kot tudi praktičnega dela smo ugotovili, da OSINT predstavlja velik del pridobivanja podatkov v KOD, kar nam s teoretičnega vidika pravi, da ga je treba vpeti tako v defenzivno strategijo kot tudi v strategijo na razvojnem področju. Posledično je potrebno, da v strategijo vpnemo tudi izbrani cilj, na podlagi katerega izbiramo primarna sredstva in orodja, ki nam bodo pomagala pri pridobivanju targetiranih javno dostopnih virov podatkov.
Z vidika konkurenčne obveščevalne dejavnosti smo ugotovili, da je za uspešno rabo izbranih sredstev potrebna dobra komunikacija med samim vodstvom korporacije in oddelkom, ki dejansko operativno izvaja procese pridobivanja podatkov iz javnih virov. Ta odnos mora temeljiti na minimalnem razumevanju funkcionalnosti obeh področij, saj le tako lahko vemo, katere možnosti in cilje lahko izpolnjujemo in kjer nam skupina za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov lahko doseže želeni rezultat.
Ključne besede: diplomske naloge, korporativna varnost, obveščevalna dejavnost, programska oprema, konkurenčna prednost, pridobivanje javno dostopnih virov, orodja OSINT
Objavljeno v DKUM: 31.08.2020; Ogledov: 1561; Prenosov: 179
Celotno besedilo (2,53 MB) |
6. Uporabnost diagramskih tehnik jezika UMLTeja Bincl, 2018, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo se seznanili z diagrami ter za katere namene se uporabljajo pri razvoju informacijskih rešitev oz. programske opreme. Danes vse več ljudi uporablja diagrame UML (Unified modeling language) za modeliranje različnih sistemov. Ti diagrami pripomorejo k boljšemu načrtovanju programske opreme, zato so med razvijalci zelo priljubljeni. S pomočjo ankete smo ugotovili, da so v praksi najbolj pogosto uporabljeni razredni diagrami, sledijo pa diagrami primerov uporabe, diagrami aktivnosti in diagrami zaporedja. Diagrami se največkrat uporabljajo za vizualizacijo in strukturo sistemov, generiranje kode, povratno inženirstvo in izdelavo projektne dokumentacije. Najpogosteje uporabljeno modelirno orodje pa je Visual Paradigm.
Ključne besede: Modeliranje, programska oprema, informacijski sistemi, UML, diagrami, uporabnost diagramov, elementi UML, orodja za modeliranje.
Objavljeno v DKUM: 09.10.2018; Ogledov: 1696; Prenosov: 302
Celotno besedilo (2,15 MB) |
7. Povezljivost programskih orodij za projektiranje električnih inštalacij v praksiJernej Ferlež, 2017, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev možnosti, ki jih programska orodja za projektiranje nudijo za izboljšanje hitrosti in učinkovitosti dela ter kakšne možnosti ti nudijo za medsebojno povezavo in prenos podatkov. Določeno povezljivost je mogoče doseči glede na namen, polno povezljivost pa preko podatkovne povezave med programskimi orodji MS Excel in Autodesk AutoCAD. V večini ostalih primerov prenosa podatkov dosežemo delno povezljivost, kot so iznosi podatkov iz dokumentov in izdelavi kosovnic. S takšnim pristopom k delu in projektiranju si lahko olajšamo delo ter skrajšamo čas dela in zmanjšamo možnost napak pri vstavljanju in prenosu podatkov.
Ključne besede: programska orodja, prenos podatkov, povezljivost, MS Excel, AutoCAD
Objavljeno v DKUM: 24.10.2017; Ogledov: 1416; Prenosov: 166
Celotno besedilo (5,11 MB) |
8. Pristopi h generiranju testnih primerov na osnovi modela stanjRajko Turner, 2017, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela je bil raziskati pristope h generiranju testnih primerov na osnovi modelov stanj. Na osnovi sistematičnega pregleda literature smo identificirali najpogosteje uporabljene pristope in orodja, ki se uporabljajo pri testiranju na osnovi modelov stanj. V magistrski nalogi smo najprej na podlagi sistemskih specifikacij v orodjih izdelali modele z modelirno tehniko FSM (ang. Finite State Machine) in UML (ang. Unified Modeling Language). Nato smo generirali testne primere s pomočjo orodij ModelJUnit in Conformiq Designer, pri čemer določeno orodje uporablja nabor algoritmov ali tehnologij, ki na podlagi kriterijev in tehnik generira le te. Orodje ModelJUnit uporablja naključni, pogolten in algoritem poglej vnaprej, orodje Conformiq Designer pa tehnologiji simbolno izvajanje in reševanje omejitev. Na koncu smo s pomočjo kriterijev pokritosti merili uspešnost generiranih testnih primerov in s tem tudi pokritost modela. Predstavljeni rezultati so lahko v pomoč uporabnikom pri odločitvi in izbiri pristopa ter orodja za generiranje testnih primerov na osnovi modelov stanj.
Ključne besede: Programska oprema, testiranje na osnovi modelov, model stanj, avtomatsko generiranje testnih primerov, orodja za generiranje testnih primerov.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2017; Ogledov: 1479; Prenosov: 124
Celotno besedilo (2,80 MB) |
9. NOV PRISTOP K NAČRTOVANJU IN IZVEDBI DISTRIBUCIJSKEGA RTPMarko Lesjak, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo se osredotočili na nov (nadgrajen) pristop k načrtovanju in izvedbi distribucijskega RTP, saj je osnovni problem, ki se pojavlja pri razreševanju omenjenih nalog, v pomanjkanju informacij iz prakse. V ta namen smo skozi poglavja razvoj distribucijskega omrežja in RTP, vodenje investicij, umestitev RTP v prostor, izvedbo naročil, razvoj in načrtovanje tehnološke opreme, stroške investicij za RTP, izračune kratkostičnih razmer in dimenzioniranje opreme predstavili ključne dejavnike ter njihove izboljšave, s katerimi bo olajšan prihodnji razvoj RTP. Za pomoč pri analizi stanj obravnavanega srednjenapetostnega sistema, kakor tudi izračunih kratkih stikov za dimenzioniranje potrebne opreme RTP, smo uporabili sodobni programski orodji DMS in Gredos. Vendar je bil poudarek na DMS, saj uporablja algoritme razvite specifično za radialno distribucijsko omrežje, od katerih je bil konkretno predstavljen tudi eden izmed njih.
Ključne besede: Distribucijska razdelilna transformatorska postaja (RTP), pretoki energije, kratki stiki, programska orodja DMS in Gredos, načrtovanje RTP, izvedba RTP
Objavljeno v DKUM: 19.07.2016; Ogledov: 1558; Prenosov: 178
Celotno besedilo (15,19 MB) |
10. RAČUNALNIK KOT ORODJE ZA AVDIOINŽENIRINGTilen Guzelj, 2015, diplomsko delo Opis: Namen diplomske naloge je proučiti teorijo zvoka, osnove akustike, vpliv okolice pri snemanju zvoka in obdelavo zvoka. V nalogi sem se poglobil v produkcijo novodobne glasbe s pomočjo računalniških programskih orodji za obdelavo avdio signalov. Za to tematiko sem se odločil, ker se v današnjem času večina avtorjev, tudi najboljših, odloča za računalniško obdelavo lastne glasbe. Očitno je, da za izdelavo vrhunskih posnetkov ni več dovolj samo posluh in dober glas izvajalca, ampak potrebujemo tudi dobrega tonskega mojstra ter vrhunsko studijsko in računalniško opremo. Pri urejanju in spreminjanju avdio signalov sem se osredotočil predvsem na programsko orodje Melodyne.
Ključne besede: zvok, obdelava zvoka, programska orodja, snemalni studio, akustika
Objavljeno v DKUM: 14.10.2015; Ogledov: 1698; Prenosov: 236
Celotno besedilo (3,50 MB) |
