| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 350
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv mehkih faktorjev na kakovost programske opreme
Petar Stojkovski, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo najprej razvrstili oz. kategorizirali dejavnike, ki vplivajo na učinkovitost programske opreme, potem jih bomo opredelili in utemeljili njihov vpliv na oblikovanje in kakovost programske opreme glede na uporabljeni model kot npr. McCall, Boehm, CMM, FURPS, Dromey, ISO itd. Prav tako bomo primerjali modele življenjskega cikla in opazovali vpliv mehkih faktorjev na kakovost programske opreme. Posebno pozornost bomo posvetili agilni metodologiji. Ugotovitve te študije namreč kažejo, da so mehki faktorji zelo pomembni pri kakovosti programske opreme in jim moramo v prihodnje posvetiti več pozornosti.
Ključne besede: mehki faktorji, trdi faktorji, kakovost, programska oprema, upravljanje, modeli kakovosti
Objavljeno: 16.02.2021; Ogledov: 61; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

2.
RFID ključavnica FS
Aleš Čep, Stanislav Moraus, Domen Verber, 2020, elaborat, predštudija, študija

Ključne besede: RFID ključavnice, programska oprema, aplikacije
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 60; Prenosov: 0
.docx Celotno besedilo (1,15 MB)

3.
Uporaba nevronskih mrež v kibernetski varnosti
Črt Uršič, Anže Mihelič, Simon Vrhovec, 2020, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Ob neprestanem izboljševanju informacijske infrastrukture so za njeno zaščito potrebni tudi novi pristopi k varnosti in razvoj novih tehnik zaznavanja kibernetskih groženj. Med te tehnologije sodijo tudi nevronske mreže, ki se že dolgo uporabljajo na različnih področjih, kot so medicina, logistika in biologija. Namen prispevka je prepoznati in predstaviti njihovo uporabnost na področju kibernetske varnosti. Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature, s katerim so bile prepoznane pozitivne in negativne lastnosti nevronskih mrež kot aktualnega pristopa strojnega učenja za zaznavo kibernetskih napadov. Izvedena je bila tudi primerjava uporabe nevronskih mrež s konvencionalnimi sistemi. Ugotovitve: Rezultati eksperimentov so večinoma v korist nevronskim mrežam, saj je proces hitrejši, natančnejši in z manj lažnimi alarmi kot konvencionalni sistemi, ki običajno delujejo na principu statične analize. Vendar pa so nevronske mreže zaradi njihovega načina delovanja pogosto nepredvidljive in so najbolj učinkovite šele v kombinaciji s konvencionalnimi sistemi. V obstoječi literaturi primanjkujejo predvsem testiranja teh sistemov v realnih situacijah, izven kontroliranih umetnih okolij. Omejitve/uporabnost raziskave V pregled literature so bili vključeni znanstveni prispevki, objavljeni v letih od 2017 do 2019 in indeksirani v bazah Web of Science in Scopus. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek s povzetkom osnovnih tehničnih principov delovanja nevronskih mrež predstavlja začetno točko za strokovnjake na področju kibernetske varnosti, ki z njimi še niso seznanjeni. Prispevek povzema trenutno stanje na področju uporabe nevronskih mrež v kibernetski varnosti in potencialne smeri razvoja v prihodnosti. Prispevek predstavlja enega prvih sistematičnih pregledov literature na področju uporabe nevronskih mrež v kibernetski varnosti, ki se je znanstvenoraziskovalno razcvetelo predvsem v zadnjih treh letih.
Ključne besede: nevronske mreže, strojno učenje, umetna inteligenca, sistem za zaznavanje vdorov, škodljiva programska oprema, finance
Objavljeno: 02.10.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 11
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Uporaba antivirusnih programov za zagotavljanje informacijske varnosti med študenti
Vanesa Jordanova, 2020, diplomsko delo

Opis: V času napredka informacijske tehnologije, so se s povečanjem vseh možnosti na spletu, povečale tudi možnosti za programerje zlonamerne programske opreme, s katero izvajajo zlonamerne aktivnosti s pomočjo raznovrstnih načinov. Postavili smo si vprašanje, kako lahko učinkovito zavarujemo svoje osebne podatke ali podatke uporabnika na spletu. Zaradi velike vsakodnevne uporabe elektronske naprave in virtualnih prenosov podatkov, pride do rasti in razvoja različnih oblik groženj v virtualnem svetu. Ko govorimo o varnost v spletu, najpogosteje govorimo o zaščiti pred različnimi vrstami napadov, naj gre za računalniške viruse, črve, poskuse vstopa nepooblaščenih oseb v samo omrežje, ali le za posamezne dele v samem omrežju. Posledice uspešnega napada lahko onemogočijo delovanje sodobne informacijske komunikacijske tehnologije tako naprave kot programsko opremo ki jo na teh napravah uporoabljamo, kot tudi povzročijo celotno brisanje določenih podatkov, ki so pomembni za uporabnika naprave. Študentje, ki ne poznajo varnostnih orodij na napravah s katerimi dostopajo v kibernetski prostor, postajajo ranljivi za napade, velikokrat tudi brez njihove vednosti. Vsak študent, ki uporablja katerokoli izmed omenjenih naprav za dostopanje v kibernetski prostor kot so pametni telefoni, pametne tablice, prenosni in stacionarni računalniki, e-bralniki, pametne televizije bi moral razmisliti o učinkovitem varovanju naprave, ki jo uporablja, da bi lahko zaznal nepooblaščen vdor. V diplomski nalogi je ta problematika obravnavana med študenti v Sloveniji. Zanimanje je usmerjeno na to, kako se v letu 2020 študenti, stari med 19 in 27 let (to je generacija, ki je računalniško pismena od majhnih nog), soočajo z informacijsko varnostjo. Naloga se osredotoča na to, ali študentje varujejo svoje podatke na osnovnem nivoju z antivirusnimi programi, na katerih napravah in če ne, zakaj ne varujejo. V nalogi se ugotavlja, kako visoka je varnostna kultura med študenti v virtualnem svetu.
Ključne besede: diplomske naloge, škodljiva programska oprema, preprečevanje, študenti, Slovenija, informacijski sistem, varnost
Objavljeno: 04.09.2020; Ogledov: 122; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

5.
Orodja javnih virov podatkov (OSINT) v konkurenčni obveščevalni dejavnosti
Vito Hozjan, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira programsko opremo OSINT, ki pripomore k boljši varnosti različnih korporacij. Vendar se skozi diplomsko nalogo nismo osredotočali na orodja le kot na ofenzivno sredstvo, temveč tudi kot na sredstvo, ki nam prinaša različne informacije za korist in nadaljnji razvoj korporacij. Diplomsko nalogo smo sestavili iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se posvetili predvsem razlagam različnih področij in tudi analizirali potek vpeljevanja orodij OSINT v korporativno obveščevalno dejavnost. V empiričnem delu smo analizirali različne programske opreme in prikazali, kako z danimi orodji lahko pridobivamo specifično izbrane podatke. Povezanost s teoretičnim delom smo ustvarili, ko smo iz pridobljenih podatkov ustvarili končni obveščevalni izdelek, ki je predmet napredka določene korporacije. Skozi empirični del smo naredili analizo pridobivanja podatkov brez dodatnih orodij (Google Dorking), analizirali smo dve orodji (Shodan in Maltego) in pet dodatkov za brskalnik (Sci-hub, Go Back In Time, FotoForensics in Have I been Pwned). Analizirali smo tudi zakonske podlage za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov z vidika zakonov Republike Slovenije in tudi evropske zakonodaje. Na podlagi pridobljenih rezultatov tako empiričnega kot tudi praktičnega dela smo ugotovili, da OSINT predstavlja velik del pridobivanja podatkov v KOD, kar nam s teoretičnega vidika pravi, da ga je treba vpeti tako v defenzivno strategijo kot tudi v strategijo na razvojnem področju. Posledično je potrebno, da v strategijo vpnemo tudi izbrani cilj, na podlagi katerega izbiramo primarna sredstva in orodja, ki nam bodo pomagala pri pridobivanju targetiranih javno dostopnih virov podatkov. Z vidika konkurenčne obveščevalne dejavnosti smo ugotovili, da je za uspešno rabo izbranih sredstev potrebna dobra komunikacija med samim vodstvom korporacije in oddelkom, ki dejansko operativno izvaja procese pridobivanja podatkov iz javnih virov. Ta odnos mora temeljiti na minimalnem razumevanju funkcionalnosti obeh področij, saj le tako lahko vemo, katere možnosti in cilje lahko izpolnjujemo in kjer nam skupina za pridobivanje javno dostopnih virov podatkov lahko doseže želeni rezultat.
Ključne besede: diplomske naloge, korporativna varnost, obveščevalna dejavnost, programska oprema, konkurenčna prednost, pridobivanje javno dostopnih virov, orodja OSINT
Objavljeno: 31.08.2020; Ogledov: 165; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (2,53 MB)

6.
Razvoj večkriterijskega modela za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektov
Uroš Erazem, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo problem izbire programa za projektno vodenje. Problem ni trivialen, saj je na trgu zelo veliko tovrstnih programskih rešitev, izmed katerih je potrebno najti tako, ki bo zadostila našim potrebam (funkcionalnost, obseg, cena). Podjetja se zaradi tega pogosto odločijo za napačno programsko opremo in kasneje obžalujejo izbiro ali pa se dolgo časa prilagajajo programski opremi in ne programska oprema njim. Zaradi tega je potrebno pred izbiro programske opreme detajlno raziskati vsako programsko rešitev, po možnosti pridobiti testno okolje, kjer lahko ključni uporabniki preizkusijo program na lastni koži. Rešitev za ta problem bomo odpravili z razvojem modela za pomoč pri izbiri programske opreme za vodenje projektov, ki bo podjetjem olajšal izbiro programa ter jim omogočil, da bodo kupljeno programsko opremo izkoristili, po možnosti brez dodelav in preobsežnih posegov v kodo. Večkriterijski model za ocenjevanje programske opreme za vodenje projektov smo razvili s pomočjo slovenskega programa DEXi, kamor smo predhodno vnesli kriterije, zaloge vrednosti in funkcije koristnosti. Model smo ovrednotili na treh programskih opremah za vodenje projektov – Zoho, Microsoft Project in 4PM. Na podlagi izvedene analize smo ugotovili, da je najbolje ocenjena programska oprema Zoho, na podlagi ekonomskih parametrov, tehničnih parametrov in specifičnih parametrov. Enako je pokazala primerjalna analiza po specifičnih kriterijih. Na podlagi pridobljenih rezultatov in pregledu literature sekundarnih virov menimo, da je model podal pravo oceno in je primeren za uporabo v praksi.
Ključne besede: projektno vodenje, programska oprema, razvoj večkriterijskega modela, DEXi, izbira programske opreme
Objavljeno: 26.08.2020; Ogledov: 130; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
Dejavniki okužbe z izsiljevalsko programsko opremo
Vid Rupnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Na uporabnike spleta vsakodnevno preži mnogo nevarnosti, denimo izsiljevalski virusi kot različne prevare, s pomočjo katerih bi se napadalci radi dokopali do denarja svojih žrtev. Najdonosnejše tehnike, ki jih uporabljajo, so različni tipi izsiljevalske programske opreme ( ang. ransomware) tako imenovani izsiljevalski virusi. Z navedenimi virusi, ki so v zadnjih letih v porastu. Napadalci ob napadu, katerega glavna funkcija je zaklep pomembnih podatkov v sistemu, od tarč zahtevajo odkupnino v zameno za pridobitev ključa, ki odklene šifrirane podatke. S porastom tehnologije se preko poenostavljanja različnih področij z IoT napravami, veča tudi možnost za nove vrste okužb. Zato je potrebno na svetovni ravni v sedanjosti, ter še bolj v prihodnosti, zavedanje dejavnikov okužbe ter uveljavljanje smernic ter napotkov za varnost pred izsiljevalsko programsko opremo v poslovne ter zasebne namene. S pravilnimi tehnikami preventivnega obvarovanja pred napadi z izsiljevalsko programsko opremo, kot so sprotno posodabljanje sistemov ter programske opreme, izdelovanje varnostnih kopij in zmožnost samozaznavanja zlonamerne spletne strani ter elektronske pošte, organizacije in tudi posamezniki zelo zmanjšajo možnost za okužbo, kar posledično pripomore k boljšemu poslovanju organizacij ter prepreči nepotrebne težave posameznikom, kot so npr. izguba podatkov, finančne posledice ter širjenje virusa med ostale uporabnike spleta. Zaradi neizogibnega razvijanja nove izsiljevalske programske opreme, ki bo imela zmožnosti za prodor v novodobne sisteme, kot so pametni avtomobili, pametni domovi, medicinska oprema ter nosljive naprave, bo za prihodnje življenje brez motenj potrebno, tudi strateško organiziranje boja proti ustvarjalcem izsiljevalske programske opreme.
Ključne besede: diplomske naloge, izsiljevalska programska oprema, dejavniki okužbe, grožnje
Objavljeno: 20.04.2020; Ogledov: 332; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

8.
Zaznavanje začetne pozicije rotorja sinhronskega motorja s trajnimi magneti
Aljaž Komprej, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo vsebuje načrtovanje in opis izdelave programskega dela zaznavanja začetne pozicije rotorja sinhronskega motorja s površinskimi trajnimi magneti po metodi vsiljevanja napetostnih vektorjev. Predstavljeno je teoretično ozadje sinhronskih motorjev s trajnimi magneti, princip vektorskega vodenja z orientacijo rotorskega polja in opis meritev veličin potrebnih za prikaz rezultatov. Opisan je postopek načrtovanja programske kode glede na podano strojno opremo podjetja MAHLE Electric Drives Slovenija d. o. o. Končni rezultat magistrskega dela je pravilno uporabljena in prilagojena metoda, ki deluje na realnem sistemu.
Ključne besede: začetna pozicija rotorja, mikrokrmilnik, programska oprema, sinhronski motor s trajnimi magneti, trajni magneti, vodenje.
Objavljeno: 03.02.2020; Ogledov: 353; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

9.
Opis in primerjava odprtih formatov za stiskanje videa VP8 in VP9
Gregor Vinčec, 2020, diplomsko delo

Opis: Tema diplomskega dela je opis in primerjava dveh prosto dostopnih formatov za stiskanje digitalnega videa VP8 in VP9. Cilj diplomskega dela je predstaviti prednosti VP8 in VP9, njune slabosti ter razlike med njima. Uporabili smo deskriptivno metodo, s katero smo pregledali domačo in tujo literaturo.
Ključne besede: VP8, VP9, programska oprema, odprti format, zaprti format
Objavljeno: 28.01.2020; Ogledov: 723; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

10.
Primerjava CRM rešitev Microsoft Dynamics CRM in Salesforce
Maša Sušec, 2019, diplomsko delo

Opis: Poslovno življenje je iz dneva v dan bolj dinamično in zahteva vedno večjo tehnološko podporo. V preteklosti tehnološke podpore skoraj ni bilo. Poslovneži so v veliki meri uporabljali princip papirnega poslovanja. Danes bi to povzročilo mnogo težav, saj enostavno ni več možno voditi podjetja brez tehnološke podpore. Zasluga k temu gre h današnjemu svetu podatkov. Namreč, ljudje za sabo puščamo vedno večjo sled podatkov, ki pa lahko podjetju v veliki meri pripomore k izboljšanju svojega poslovanja. Ni več možno, da bi vse te podatke spravili na papir in zato so se začela pojavljati podjetja, ki ponujajo vrhunske programe, ki omogočajo zajem in jasen pregled nad podatki strank nekega podjetja. V primeru upravljanja odnosov s strankami so to programi za upravljanje odnosov s strankami ali tako imenovane CRM rešitve (angl. Customer Relationship Management). Stranke so največje bogastvo vseh podjetij. Zato je pomembno, da jim ustrežemo na vse možne načine, saj navsezadnje v podjetje prinašajo denar. Ceneje je, da podjetja vzdržujejo stike z lojalnimi strankami kot pa, da se samo fokusirajo na pridobivanje novih strank. In tukaj govorimo o konceptu upravljanja odnosov s strankami. Če želimo stranki ponuditi najboljšo opcijo, ki je prilagojena za njo, je potrebno beležiti vse interakcije s to stranko in podatke o njej. Če bo stranka videla, da se za njo trudimo in ji dajemo boljše opcije kot pa konkurenca, bo zagotovo ostala lojalna pri nakupu izdelka ali storitve, ki ga/jo podjetje ponuja. Na svetu je namreč ogromno programov za upravljanje odnosov s strankami (torej CRM rešitev), ki so pri tem v pomoč. Izmed vseh, smo v diplomskem delu izpostavili dva največja tekmovalca in sicer Microsoft Dynamics CRM in Salesforce. Oba sta dodelana in podpirata mnogo funkcionalnosti, ki jih vsako podjetje potrebuje za upravljanje svojih strank. Vendar je pri odločanju za enega ali drugega še vedno nekaj ključnih razlik.
Ključne besede: upravljanje odnosov s strankami, CRM, poslovna programska oprema, stranke, e-poslovanje
Objavljeno: 12.12.2019; Ogledov: 267; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (2,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici