| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 389
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj preprostega laboratorijskega sistema za RFID detekcijo objektov
Marin Cerovečki, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan in testiran sestavljeni laboratorijski sistem RFID za detekcijo objektov na osnovi razvojnega bralnika ThingMagic M6e. V prvem delu magistrskega dela je bil cilj opisati teoretično ozadje radiofrekvenčne tehnologije. Pojasnjene so osnovne funkcije in delovanje bralnika, anten in oznak RFID. Po razvoju tehnološke rešitve za sestavljanje laboratorijskega sistema se z različnimi preizkusnimi metodami preverijo zmožnosti posameznih komponent sistema. Na podlagi pomembnih zaključkov iz rezultatov preizkusov je bil izveden laboratorijski sistem za določitev sektorja, v katerem je oznaka. Razvojni bralnik M6e je programiran v kodi C# z implementacijo vmesnika Mercury API.
Ključne besede: laboratorijski sistem RFID za detekcijo objektov, testiranje učinkovitosti sistema, programiranje bralnega modula
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 26; Prenosov: 5
.pdf Celotno besedilo (5,70 MB)

2.
PROCESNE IN INŠTITUCIONALNE POSEBNOSTI RAZVOJNEGA PLANIRANJA V JAVNEM ZAVODU
Mojca Celec, 2012, magistrsko delo

Opis: Organizacije dandanes še vedno posvečajo premalo pozornosti planiranju svojega razvoja. Večina njih planira razvoj novega izdelka ali novega oddelka a planiranje razvoja še vedno ostaja zapostavljeno. Še posebej zanemarjajo planiranje razvoja zavodi, ki so ustanovljeni s strani države in njihov cilj ni ustvarjanje dobička. Ti dve dejstvi jim dajeta finančno udobje, kar vodje izkoristijo v svoj prid in se udobno namestijo na svoje položaje. Ne namenjajo pozornosti razvoju in tako večina zavodov skozi mnogo let stagnira na ustanovitveni ravni. S tem škodujejo sebi in družbi. V današnjih turbolentnih časih in strogo kapitalistični družbi, neaktivne organizacije ne preživijo. Uspejo samo dinamične organizacije, medtem ko neaktivne organizacije propadajo. Potrebno je aktivno poslovanje in razvojno planiranje vseh organizacij, prav tako tudi zavodov. V teoretičnem delu naloge smo raziskovali vse vidike razvojnega planiranja. Primerjali smo različne modele strateškega in integralnega managamenta in ugotavljali primernost le teh za planiranje razvoja zavodov. Prav tako smo proučevali obliko organizacije javni zavod, ki je predmet naše raziskave. V praktičnem delu smo planirali razvoj javnega zavoda Skupnost zdravstvenih zavodov Murska Sobota (v nadaljevanju SZZ MS) in sicer na ravni politike podjetja in na ravni strateškega managementa. Za raziskavo planiranja razvoja zavoda smo med proučevanimi modeli izbrali MER-ov model integralnega managementa. Ugotovili smo, da gre za model, ki je primerno kompleksen ter za uporabo zelo praktičen in med ostalimi modeli tudi najprimernejši model za planiranje razvoja v javnih zavodih. S pomočjo MER-ovega modela smo v magistrski nalogi planirali razvoj zavoda na ravni politike podjetja in sicer za 5 letno plansko obdobje. V okviru politike podjetja smo razvojno planirali vizijo, poslanstvo, smotre in temeljne cilje zavoda. Prav tako smo za plansko obdobje petih let v okviru MER-ovega modela planirali razvojne strategije te strategije ovrednotili ter na koncu izdelali program razvoja zavoda SZZ MS.
Ključne besede: vrsta organizacije, javni zavod, MER-ov model integralnega managementa planiranje razvoja, politika podjetja, razvojna vizija, strategije, razvojne možnosti, ekonomsko vrednotenje strategij, programiranje razvoja.
Objavljeno: 12.03.2021; Ogledov: 48; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

3.
Učenje programiranja s pomočjo programa Blockly
Peter Zrinski, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi je obravnavano učenje programiranja. Podrobneje je predstavljen program Blockly. Glede na stopnje, ki jih Blockly ponuja za učenje programiranja, so ugotovljene prednosti in slabosti učenja programiranja s pomočjo blokov. Prav tako je ugotovljena primernost učenja programiranja s programom Blockly v razredih osnovne šole. Končna ugotovitev kaže, da je program Blockly najprimernejši za učenje programiranja, če učenci še niso bili seznanjeni s tradicionalnim programiranjem.
Ključne besede: učenje, programiranje, osnove, Blockly
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 22; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (863,69 KB)

4.
Programsko okolje Snap!
Aleš Ploj, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski seminarski nalogi z naslovom "Programsko okolje Snap!" so obravnavani različni načini in poti pri učenju prvih korakov v programiranje. V prvem delu so predstavljeni različni pogledi in definicije programiranja. Opisani so tudi nekateri zelo priljubljeni načini uvoda v programiranje, zlasti pri mlajših učencih. Drugi del podrobneje opisuje enega izmed teh načinov učenja prvih korakov programiranja - to je bločno programiranje (angl. block-based programming). Sledi osrednji del diplomske seminarske naloge, v katerem je najprej na kratko predstavljeno priljubljeno programsko okolje, ki temelji na bločnem programiranju, Scratch, zatem pa še programsko okolje, ki je neke vrste nadgradnja in izboljšava Scratcha. To je programsko okolje Snap!. Obe okolji sta med seboj primerjani z opisanimi bistvenimi razlikami in s podanimi primeri. V zaključnem delu sledi odgovor na osrednje vprašanje te diplomske seminarske naloge: "Katero programsko okolje je bolj primerno za uvod v programiranje pri predmetu Računalništvo v osnovnih šolah? Scratch 1.4 ali Snap! 4.0?"
Ključne besede: programsko okolje, SNAP!, bločno programiranje, Scratch, programiranje
Objavljeno: 11.03.2021; Ogledov: 20; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,88 MB)

5.
Bločni jeziki: programiranje z delčki
Tomaž Kosar, Matej Črepinšek, 2021, drugo učno gradivo

Ključne besede: programiranje, bločni jeziki, e-gradiva
Objavljeno: 25.02.2021; Ogledov: 110; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,33 MB)

6.
Optimizacija dodeljevanja spodbud pri energetski prenovi objektov
Anže Rosec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo obravnava problem optimizacije dodeljevanja spodbud pri energetski prenovi objektov. Namen dodeljevanja spodbud za izvedbo ukrepov energetske prenove objektov je doseči čim večje zmanjšanje obremenitev okolja, ob razpoložljivem finančnem vložku. Ob številnih različnih ukrepih in različnih učinkih njihove izvedbe je učinkovito dodeljevanje spodbud naloga, ki smo jo rešili z uporabo optimizacijskih metod, ki nam omogočijo, da iz množice možnih rešitev izberemo najprimernejšo. Uvodoma je podana opredelitev problema, namen, cilji in prispevek magistrskega dela ter pregled literature obravnavanega področja. Predstavljena so teoretična izhodišča dodeljevanja spodbud pri energetskih prenovah objektov in zakonodajni okvir, rabe energije v stavbah in vplivov na okolje ter formulacije optimizacijskega problema mešanega celoštevilskega linearnega programiranja. Podan je osnovni optimizacijski model maksimizacije prihrankov energije ter njegova uporaba na primeru iz literature in na primeru dodeljevanja subvencij v Sloveniji. Na podlagi osnovnega je razvit in prikazan nadgrajen optimizacijski model maksimizacije prihrankov emisij toplogrednih plinov, uporaba katerega je prav tako prikazana na praktičnem primeru dodeljevanja subvencij v Sloveniji. V zaključku so obravnavani rezultati dobljeni na podlagi uporabe optimizacijskih modelov ter podane sklepne ugotovitve. Magistrsko delo predstavlja nadgrajen optimizacijski model, ki v primerjavi z izhodiščnim modelom uvaja nov kriterij optimiziranja oziroma namensko funkcijo, s katero nam je omogočena obravnava vseživljenjskih vplivov obravnavanih ukrepov.
Ključne besede: energetska prenova, dodeljevanje spodbud, učinkovita raba energije, optimizacija, mešano celoštevilsko linearno programiranje
Objavljeno: 26.01.2021; Ogledov: 142; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

7.
Uvajanje računalniško podprtega programiranja pri izdelavi priklopnega vijaka
Dejan Krautberger, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kako v podjetju izdelujejo priklopni vijak in konstruiranje tega v programskem paketu fusion 360, s katerim nato s pomočjo podprocesorja pridobimo G kodo in jo primerjamo s kodo, ki jo imajo v podjetju.
Ključne besede: računalniško, programiranje, izdelava, priklopni vijak
Objavljeno: 21.12.2020; Ogledov: 99; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

8.
Optimalna prostorska razporeditev procesnih naprav za izboljšanje inherentne varnosti
Martin Belcer, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo proučevali najbolj ugodno postavitev procesnih enot, za zagotovitev čim višje stopnje inherentne varnosti in hkrati nizke stroške postavitve ocevja v prostorski shemi procesa. Prikazana je simulacija različnih odklonskih dogodkov oziroma poškodb procesnih naprav v postopku pridobivanja metanola. Pri tem smo obravnavali dve procesni enoti v kontinuirnem procesu, in sicer reaktor ter separator. Namen naloge je izboljšanje inherentne varnost s optimalno prostorsko razporeditvijo naprav, pri čemer upoštevamo stroške ocevja. Na podlagi distribucijskega modela smo določili obsega eksplozije posamezne komponente prisotne v reakciji (vodik, ogljikov monoksid, metanol in metan). Pridobljene podatke smo uporabili pri optimiranju postavitve naprav v prostorsko mrežo tako, da je minimiral stroške ocevja, pri čemer smo omejili dovoljeno toleranco za inherentno varnost. Tako smo dobili pareto krivuljo rešitev. Pri izračunu tveganja smo upoštevali tudi nevarnost vzajemne eksplozije obeh procesnih naprav. Kot se je izkazalo ima model superstrukture, kjer predstavljamo lokacije s prostorsko mrežo tudi nekaj slabosti, kot je zanemarjanje vpliva naprave izven prostorske mreže, vendar kljub temu nazorno prikaže povezavo med razdaljo tj. stroški ocevja ter inherentnim tveganjem. Zaključimo lahko, da s pravilno postavitvijo naprav lahko znatno izboljšamo inherentno varnost procesov ob nekoliko višjih stroških ocevja.
Ključne besede: Inherentna varnost, distribucijski model, načrtovanje procesa, matematično programiranje
Objavljeno: 04.12.2020; Ogledov: 93; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
Razvoj mobilne igre z Unity
Šemso Hrnjičić, 2020, diplomsko delo

Opis: Vsak dan si redno olajšamo delo s pametnimi telefoni s planiranjem, negovanjem stikov itd. Vendar ne uporabljamo pametnih telefonov samo za lajšanje dela. Zato smo se tudi odločili za diplomsko delo, ki prikazuje vse korake razvoja mobilne igre. Cilj diplomskega dela je razvoj delujoče in zabavne mobilne igre, ki bo objavljena na Google Play Store. Najprej so opisani in predstavljeni programi, programski jeziki in storitve, ki so uporabljene pri izdelavi mobilne igre. V nadaljevanju je prikazan nastanek ideje igre in pomoč prejšnjih, neuspešnih projektov. Po pridobitvi ideje so opisani grafični elementi, programiranje, spremenljivke, testiranje, izboljševanje in objava mobilne igre. Z diplomskim delom so prikazani razvoj in objava mobilne igre, učenje osnov programiranja v C# jeziku in uporaba Unityja. Na koncu je viden pomen povratnih informacij igralcev za odpravljanje napak in izboljšave.
Ključne besede: razvoj, mobilna igra, grafični elementi, programiranje, objava
Objavljeno: 06.11.2020; Ogledov: 59; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Primerjava programiranja ABB robota s programskim orodjem RobotStudio in RoboDK
Uroš Kolenc, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno programsko orodje RoboDK, ki je namenjeno »offline« programiranju in izdelavi simulacije robotov različnih proizvajalcev. Predstavljene so njegove funkcije in princip izdelave programa, katerega glavni gradnik je industrijski robot ABB IRB 1200. Predstavljeno je tudi povezovanje med programskim orodjem RoboDK in robotom, prenos in izvajanje programa na robotu. Za primerjavo je izdelan tudi robotski program v namenskem programskem orodju RobotStudio, ki je namenjen robotom ABB. Podane so primerjave nalaganja programa na robota, kreiranja digitalnih signalov in orodij. Na koncu diplomskega dela je predstavljena cenovna primerjava obeh programskih paketov.
Ključne besede: RoboDK, RobotStudio, programiranje, simulacija, ABB IRB 1200
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 79; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (2,94 MB)

Iskanje izvedeno v 0.35 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici