Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Uvod: Kronične nenalezljive bolezni predstavljajo vodilni vzrok smrti po vsem svetu. Za nadzor teh bolezni se na primarni ravni izvajajo programi integrirane preventive. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, ali lahko z integriranim presejanjem na primarni ravni zdravstvenega varstva pri ljudeh obvladujemo kronične nenalezljive bolezni.Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili pregled znanstvene in strokovne literature. Raziskave, uporabljene v zaključnem delu, smo pridobili v mednarodnih podatkovnih bazah CINAHL, Medline, PubMed in ScienceDircet. Izbrane raziskave smo uvrstili v hierarhijo dokazov, s čimer smo ocenili moč dokazov. Izvedli smo analizo in sintezo zbranih podatkov. Pri tem smo uporabili deskriptivno metodo.Rezultati: V končno analizo smo vključili sedem raziskav. V eni izmed njih so s pomočjo presejanja odkrili več kot 70 % udeležencev, ki so imeli dejavnike tveganja za razvoj KNB ali pa že razvito bolezen, a se tega sploh niso zavedali.Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da lahko s pomočjo integriranega presejanja na primarni ravni pri ljudeh odkrijemo veliko novih primerov kronične nenalezljive bolezni, prav tako ta pristop pripomore k pravočasnemu zdravljenju ter tudi zmanjševanju zapletov, ki jih te bolezni povzročajo.
Ključne besede: programi integrirane preventive, kronične bolezni, primarna raven
Objavljeno v DKUM: 17.03.2023; Ogledov: 262; Prenosov: 70
Celotno besedilo (932,41 KB)

Opis: Usposabljanje in razvoj zaposlenih je nepogrešljivo strateško orodje za izboljšanje njihove uspešnosti. Glavni cilj magistrskega dela je preučiti vpliv team building programov na razvoj zaposlenih. Zaradi sunkovite globalizacije in modernizacije so podjetja primorana slediti trendom in si zagotavljati ustrezno konkurenčno prednost. Osrednji proces lahko pusti posledice na zaposlenih, če se vzporedno s tem procesom ne zagotavljajo ustrezni mehanizmi razvoja zaposlenih in s tem povezanega zadovoljstva na delovnem mestu. V dobi sodobnega kapitalizma so zaposleni z visoko specializacijo znanja v podjetjih višje vrednoteni, saj so kvalificiran in s tem težje zamenljiv kader. Namen magistrskega dela je v sklopu teoretičnih okvirjev preučiti dejavnike, ki vplivajo na razvoj zaposlenih, na njihovo dobro počutje in zadovoljstvo. Nadalje raziščemo programe in pristope, s katerimi organizacije dosegajo želene vplive. V okviru praktičnega dela s pomočjo anketnega vprašalnika analiziramo vpliv team building programov na razvoj zaposlenih v podjetjih Informatika, d. d., in Oryx, d. o. o. Team building predstavlja pomembno strategijo za razvoj organizacij, saj je v ospredju medsebojno sodelovanje zaposlenih in nadgradnja njihovega nivoja interakcije. Ker je v Sloveniji vpliv team building programov slabše raziskano področje, se na podlagi praktičnih okvirjev osredotočimo na vpliv, ki ga imajo team building programi na zaposlene. S pomočjo interpretacije pridobljenih rezultatov ugotovimo, da team building programi izboljšajo učinkovitost in produktivnost zaposlenih na primeru sodelujočih podjetij. Ravno tako zaposleni pozitivno vrednotijo odnos do team building programov. Starostna segmentacija v sodelujočih podjetjih ne vpliva na stopnjo zadovoljstva z izvajanjem team building programov, kar indicira na dobro zastavljenost programov. Ravno tako so zaposleni v večji meri zadovoljni z delovnim mestom, zato pogostost udeležbe na team building programih neposredno ne vpliva na njihovo zadovoljstvo. Vsekakor pa zaposleni menijo, da team building programi pozitivno vplivajo na njihove odnose med sodelavci. Na podlagi ugotovitev magistrskega dela sklenemo, da izvedba team building programov pripomore k vsesplošni blaginji podjetij in je relevantna.
Ključne besede: team building, team building programi, razvoj zaposlenih, zadovoljstvo, motivacija, dobro počutje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 452; Prenosov: 123
Celotno besedilo (1,47 MB)

Opis: Če želi podjetje uspešno poslovati, mora stalno nadzirati in obvladovati stroške podjetja. Med stroške podjetja spada tudi odsotnost zaposlenih iz zdravstvenih razlogov. Zato je eden od ciljev kadrovske funkcije ne samo obvladovanje, ampak tudi nižanje stroškov odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov. Eden izmed pristopov za zmanjševanje odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov je v zadnjem času korporativni velnes, s katerim podjetja preventivno skrbijo za zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih. V magistrskem delu z naslovom Korporativni velnes v Sloveniji je predstavljen pomen korporativnega velnesa v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila opravljena raziskava med zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Od anketirancev smo pridobili podatke o tem, ali slovenska podjetja vlagajo v zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih, kakšen pomen pripisujejo korporativnim programom dobrega počutja in ali imajo v podjetju že uveden kakršenkoli program dobrega počutja. V raziskavi je sodelovalo 115 zaposlenih v različnih slovenskih podjetjih. Rezultati raziskave so pokazali, da podjetja v Sloveniji ne skrbijo za dobro počutje svojih zaposlenih na delovnem mestu, da vodstvo ne upošteva želja zaposlenih pri izvajanju programov dobrega počutja ter da obstaja pozitivna povezanost med dobrim počutjem in programi dobrega počutja. Za razliko od Slovenije so v tujini korporativni programi dobrega počutja dobro poznani in uveljavljeni. V slovenskem prostoru bi boljši odziv na uporabo teh programov v praksi (lahko) dosegli s pomočjo spletnega oglaševanja, konferenc in izobraževanj o pozitivnih vplivih na zaposlene, ki sodelujejo v teh programih. Vključitev programov dobrega počutja v Zakon o varnosti in zdravju pri delu bi bil smiseln korak k spodbuditvi uporabe programov dobrega počutja.
Ključne besede: korporativni velnes, programi dobrega počutja, zdravje, bolniška odsotnost
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 613; Prenosov: 101
Celotno besedilo (1,68 MB)

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je analizirati pedagoško ponudbo slovenskih muzejev in arhivov, ki jo nudijo šolskim skupinam, s posebnim poudarkom na dveh ustanovah – Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskem arhivu Ptuj. V teoretičnem delu naloge smo predstavili muzej in arhiv kot ustanovi, sodelovanje šol z muzeji in arhivi, medpredmetno povezovanje kot način pedagoškega dela v muzeju in arhivu, oblike, metode in učne pripomočke za vzgojno-izobraževalno delo v muzeju in arhivu ter opravili pregled obstoječih vsebin za učence v izbranih slovenskih muzejih in arhivih. V empiričnem delu smo se posvetili dvema izbranima ustanovama, in sicer Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskemu arhivu Ptuj. Na primeru izbranih ustanov smo opravili podrobnejši pregled pedagoških vsebin. Ugotovili smo, da obe ustanovi sodelujeta z okoliškimi osnovnimi in srednjimi šolami, jim nudita različne pedagoške programe, učne ure, vodenja po razstavah ipd. Šole se za obisk pogosto odločajo in na tak način popestrijo in poglobijo pouk. Na podlagi pregleda ponujenih učnih vsebin smo nato za vsako ustanovo pripravili po dve pedagoški delavnici v obliki učnih priprav s prilogami (npr. učni list). Eno od delavnic, pripravljeno za muzej, smo z dijaki tudi izvedli v praksi in tako opravili pedagoški eksperiment, s katerim smo med drugim ugotavljali odnos dijakov do pouka v ustanovah. Ugotovili smo, da večini dijakov drugačen način dela, ki ga nudijo ustanove, kot sta muzej in arhiv, odgovarja, na tak način si učno snov lažje in bolje zapomnijo, menjava okolja pozitivno vpliva na njihovo motivacijo. Kljub temu se je potrebno zavedati, da je nekaterim dijakom bližji klasični način pouka v učilnici.
Ključne besede: muzej, arhiv, pedagoški programi, pouk geografije, pouk zgodovine
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 568; Prenosov: 48
Celotno besedilo (5,49 MB)

Opis: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Ključne besede: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 1423; Prenosov: 281
Celotno besedilo (912,96 KB)