| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 613
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv team building programov na razvoj zaposlenih v podjetju
Žiga Pačnik, 2022, magistrsko delo

Opis: Usposabljanje in razvoj zaposlenih je nepogrešljivo strateško orodje za izboljšanje njihove uspešnosti. Glavni cilj magistrskega dela je preučiti vpliv team building programov na razvoj zaposlenih. Zaradi sunkovite globalizacije in modernizacije so podjetja primorana slediti trendom in si zagotavljati ustrezno konkurenčno prednost. Osrednji proces lahko pusti posledice na zaposlenih, če se vzporedno s tem procesom ne zagotavljajo ustrezni mehanizmi razvoja zaposlenih in s tem povezanega zadovoljstva na delovnem mestu. V dobi sodobnega kapitalizma so zaposleni z visoko specializacijo znanja v podjetjih višje vrednoteni, saj so kvalificiran in s tem težje zamenljiv kader. Namen magistrskega dela je v sklopu teoretičnih okvirjev preučiti dejavnike, ki vplivajo na razvoj zaposlenih, na njihovo dobro počutje in zadovoljstvo. Nadalje raziščemo programe in pristope, s katerimi organizacije dosegajo želene vplive. V okviru praktičnega dela s pomočjo anketnega vprašalnika analiziramo vpliv team building programov na razvoj zaposlenih v podjetjih Informatika, d. d., in Oryx, d. o. o. Team building predstavlja pomembno strategijo za razvoj organizacij, saj je v ospredju medsebojno sodelovanje zaposlenih in nadgradnja njihovega nivoja interakcije. Ker je v Sloveniji vpliv team building programov slabše raziskano področje, se na podlagi praktičnih okvirjev osredotočimo na vpliv, ki ga imajo team building programi na zaposlene. S pomočjo interpretacije pridobljenih rezultatov ugotovimo, da team building programi izboljšajo učinkovitost in produktivnost zaposlenih na primeru sodelujočih podjetij. Ravno tako zaposleni pozitivno vrednotijo odnos do team building programov. Starostna segmentacija v sodelujočih podjetjih ne vpliva na stopnjo zadovoljstva z izvajanjem team building programov, kar indicira na dobro zastavljenost programov. Ravno tako so zaposleni v večji meri zadovoljni z delovnim mestom, zato pogostost udeležbe na team building programih neposredno ne vpliva na njihovo zadovoljstvo. Vsekakor pa zaposleni menijo, da team building programi pozitivno vplivajo na njihove odnose med sodelavci. Na podlagi ugotovitev magistrskega dela sklenemo, da izvedba team building programov pripomore k vsesplošni blaginji podjetij in je relevantna.
Ključne besede: team building, team building programi, razvoj zaposlenih, zadovoljstvo, motivacija, dobro počutje
Objavljeno v DKUM: 01.06.2022; Ogledov: 87; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

2.
Medkulturne kompetence osnovnošolskih učiteljev : magistrsko delo
Pija Samec, 2022, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu zaključnega dela smo opisovali pojav medkulturnosti v družbi in v šolskem prostoru. Osredotočili smo se na medkulturno kompetentnost, njene sestavine in razvoj, predvsem pri osnovnošolskih učiteljih. Učitelji imajo pri oblikovanju vzgojno-izobraževalnega procesa osrednjo vlogo. Učence morajo znati pripraviti na življenje v medkulturni družbi in jim privzgojiti vrednote, ki temeljijo na enakopravnosti, sprejemanju in spoštovanju drugačnosti. Poleg tega morajo znati oblikovati inkluzivno učno okolje, kjer bodo sprejeti vsi učenci, ne glede na njihove kulturne posebnosti, in znati podpreti vse ostale, vključene v vzgojno-izobraževalni proces. Zato morajo posedovati medkulturno kompetentnost, imeti morajo torej znanje, veščine in vedenje o medosebnih odnosih, s katerimi uspešno in učinkovito delujejo v medkulturnem okolju in znanje prenašajo naprej. V empiričnem delu zaključnega dela smo ugotovili, da velika večina učiteljev meni, da ima ustrezno razvito medkulturno kompetenco in zase menijo, da so medkulturno kompetentni. Ugotovili smo, da število let delovne dobe, stopnje in kraja poučevanja učiteljev ne moremo v celotni povezati z njihovo medkulturno kompetentnostjo, saj obstajajo statistično značilne razlike le v posameznih elementih, ki sestavljajo medkulturno kompetentnost. Odkrili smo, da empatijo pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo v mestnem okolju, prav tako kritično mišljenje pogosteje izražajo učitelji, ki poučujejo na predmetni stopnji, več znanja o interakciji posedujejo učitelji, ki poučujejo tako na razredni kot na predmetni stopnji. Ostalih povezav med delovno dobo, krajem in stopnjo poučevanja učiteljev in njihovo medkulturno kompetentnostjo nismo odkrili. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika, nanj je odgovorilo 167 učiteljev iz šol po vsej Sloveniji. Rezultati so pokazali, da učitelji menijo, da imajo dobro razvito medkulturno kompetenco, kar je zelo spodbudno. Glede na njihova poročanja lahko sklepamo, da v slovenskih osnovnih šolah poučujejo učitelji, ki zagotavljajo enake možnosti za vse, vključene v vzgojno-izobraževalni proces, in s tem pripomorejo k oblikovanju medkulturne družbe. Ker pa je medkulturna kompetenca vseživljenjska kompetenca, ki se nenehno razvija, v zaključnem delu predstavljamo tudi različne programe in projekte, preko katerih lahko učitelji razvijajo medkulturno kompetentnost, predvsem na področjih, ki so jih označili kot šibka – kritično mišljenje, reševanje konfliktov in sodelovanje z vladnimi ustanovami in organizacijami.
Ključne besede: kultura, večkulturnost, medkulturnost, osnovna šola, učitelj, medkulturna kompetentnost, programi
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 86; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

3.
Korporativni velnes v sloveniji
Urška Peternelj, 2021, magistrsko delo

Opis: Če želi podjetje uspešno poslovati, mora stalno nadzirati in obvladovati stroške podjetja. Med stroške podjetja spada tudi odsotnost zaposlenih iz zdravstvenih razlogov. Zato je eden od ciljev kadrovske funkcije ne samo obvladovanje, ampak tudi nižanje stroškov odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov. Eden izmed pristopov za zmanjševanje odsotnosti zaposlenih zaradi zdravstvenih razlogov je v zadnjem času korporativni velnes, s katerim podjetja preventivno skrbijo za zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih. V magistrskem delu z naslovom Korporativni velnes v Sloveniji je predstavljen pomen korporativnega velnesa v Sloveniji. S pomočjo anketnega vprašalnika je bila opravljena raziskava med zaposlenimi v slovenskih podjetjih. Od anketirancev smo pridobili podatke o tem, ali slovenska podjetja vlagajo v zdravje in dobro počutje svojih zaposlenih, kakšen pomen pripisujejo korporativnim programom dobrega počutja in ali imajo v podjetju že uveden kakršenkoli program dobrega počutja. V raziskavi je sodelovalo 115 zaposlenih v različnih slovenskih podjetjih. Rezultati raziskave so pokazali, da podjetja v Sloveniji ne skrbijo za dobro počutje svojih zaposlenih na delovnem mestu, da vodstvo ne upošteva želja zaposlenih pri izvajanju programov dobrega počutja ter da obstaja pozitivna povezanost med dobrim počutjem in programi dobrega počutja. Za razliko od Slovenije so v tujini korporativni programi dobrega počutja dobro poznani in uveljavljeni. V slovenskem prostoru bi boljši odziv na uporabo teh programov v praksi (lahko) dosegli s pomočjo spletnega oglaševanja, konferenc in izobraževanj o pozitivnih vplivih na zaposlene, ki sodelujejo v teh programih. Vključitev programov dobrega počutja v Zakon o varnosti in zdravju pri delu bi bil smiseln korak k spodbuditvi uporabe programov dobrega počutja.
Ključne besede: korporativni velnes, programi dobrega počutja, zdravje, bolniška odsotnost
Objavljeno v DKUM: 02.02.2022; Ogledov: 174; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

4.
Rehabilitacijski programi v zaporih in njihov vpliv na uspešno reintegracijo in povratništvo obsojencev : magistrsko delo
Aja Kovačević, 2021, magistrsko delo

Opis: Tretmanski model kaznovanja se je začel razvijati v 60. letih prejšnjega stoletja z namenom bolj humanega tretiranja kaznjencev ter visoke stopnje povratništva obsojencev, ki je nakazovala na neuspešnost klasičnih, punitivističnih načinov kaznovanja delinkventov. Stopnja povratništva je eden glavnih kazalnikov uspešnosti vrste kaznovanja delinkventov, a vsekakor ni edini. Rehabilitacijski model tretiranja obsojencev v ospredje postavlja individualizacijo kazni storilcu: posameznikove osebnostne lastnosti, potrebe in zahteve posameznika, na podlagi katerih se sestavi individualni načrt tretmana oziroma tistih rehabilitacijskih programov, ki bi naj posamezniku najbolj koristili. Cilj tretmanske usmeritve je torej izkoristiti čas prestajanja kazni zapora za rehabilitacijo in resocializacijo posameznika z namenom čim lažje in uspešnejše reintegracije oziroma ponovne vključitve osebe v družbo po prestani kazni zapora. Širok nabor rehabilitacijskih programov v zaporih po svetu postavlja vprašanja njihove učinkovitosti pri zmanjševanju kriminalitete. V zaključnem delu poskušamo s pomočjo pregleda obstoječe literature na temo rehabilitacijskih programov po svetu in njihovih pozitivnih ter negativnih učinkov na kaznjence, obenem pa tudi zgodovinskega pregleda načinov kaznovanja ter razvoja tretmanske ideje, izpostaviti glavne vidike vpliva na povratništvo in druge kazalnike zmanjševanja kriminalitete po svetu ter podati predloge za izboljšave v prihodnosti.
Ključne besede: zapori, obsojenci, zaporniki, povratništvo, rehabilitacijski programi, reintegracija, resocializacija, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.12.2021; Ogledov: 274; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

5.
Pouk geografije in zgodovine v muzeju in arhivu
Andreja Lajh, 2021, magistrsko delo

Opis: Osnovni namen magistrskega dela je analizirati pedagoško ponudbo slovenskih muzejev in arhivov, ki jo nudijo šolskim skupinam, s posebnim poudarkom na dveh ustanovah – Pokrajinskem muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskem arhivu Ptuj. V teoretičnem delu naloge smo predstavili muzej in arhiv kot ustanovi, sodelovanje šol z muzeji in arhivi, medpredmetno povezovanje kot način pedagoškega dela v muzeju in arhivu, oblike, metode in učne pripomočke za vzgojno-izobraževalno delo v muzeju in arhivu ter opravili pregled obstoječih vsebin za učence v izbranih slovenskih muzejih in arhivih. V empiričnem delu smo se posvetili dvema izbranima ustanovama, in sicer Pokrajinskemu muzeju Ptuj-Ormož in Zgodovinskemu arhivu Ptuj. Na primeru izbranih ustanov smo opravili podrobnejši pregled pedagoških vsebin. Ugotovili smo, da obe ustanovi sodelujeta z okoliškimi osnovnimi in srednjimi šolami, jim nudita različne pedagoške programe, učne ure, vodenja po razstavah ipd. Šole se za obisk pogosto odločajo in na tak način popestrijo in poglobijo pouk. Na podlagi pregleda ponujenih učnih vsebin smo nato za vsako ustanovo pripravili po dve pedagoški delavnici v obliki učnih priprav s prilogami (npr. učni list). Eno od delavnic, pripravljeno za muzej, smo z dijaki tudi izvedli v praksi in tako opravili pedagoški eksperiment, s katerim smo med drugim ugotavljali odnos dijakov do pouka v ustanovah. Ugotovili smo, da večini dijakov drugačen način dela, ki ga nudijo ustanove, kot sta muzej in arhiv, odgovarja, na tak način si učno snov lažje in bolje zapomnijo, menjava okolja pozitivno vpliva na njihovo motivacijo. Kljub temu se je potrebno zavedati, da je nekaterim dijakom bližji klasični način pouka v učilnici.
Ključne besede: muzej, arhiv, pedagoški programi, pouk geografije, pouk zgodovine
Objavljeno v DKUM: 03.11.2021; Ogledov: 247; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (5,49 MB)

6.
Učinkovitost preventivnih programov depresije za mladostnike
Jaka Sešel, 2021, diplomsko delo

Opis: Depresija je globalni problem sodobne družbe. V preteklosti so jo pripisovali samo odraslim, v modernem času pa se vse več pojavlja pri mladostnikih in pogosto ostaja nezdravljena. Takrat lahko ima hude posledice v kasnejšem življenju. Vpliva na socialno, intelektualno življenje, življenje doma in fizično zdravje. Povzroča emocionalno škodo in posledično socialno-ekonomske posledice. Je ena najpogostejših duševnih motenj v mladostništvu, povezana s samomori in visokimi stroški zdravljenja. Uporabili smo deskriptivno metodo raziskovanja. Zbrali smo podatke iz različnih člankov in raziskav, jih pregledali in analizirali ter uporabili za izdelavo zaključnega dela. Iskanje literature je potekalo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev ter je prikazano s pomočjo PRISMA diagrama.Preventivni programi za preprečevanje depresije pri mladostnikih imajo številne pozitivne učinke. Medsebojno se programi razlikujejo glede na populacijo oziroma simptome depresije, ki jih obravnavajo. Njihova učinkovitost je različna, globalno pa so njihovi učinki glede zajezitve depresije pozitivni in zavirajo njen razvoj.Za ublažitev povečanja simptomov in zmanjšanja pojavnosti depresivnih motenj je bilo v zadnjih dveh desetletjih razvitih veliko programov. Preprečevanje depresije bi moralo biti optimalno še pred pojavom bolezni in zajemati celotno populacijo mladih. Učinki preventivnih programov so različni glede obravnavane populacije in na njihovo razširjenost. Za večjo predvidljivost uspeha se bo moralo izvesti več raziskav.
Ključne besede: Depresija, preventiva, programi, mladostniki
Objavljeno v DKUM: 12.08.2021; Ogledov: 343; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Algoritmi v pravu: določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa : določanje višine odškodnine za nepremoženjsko škodo s pomočjo računalniškega programa
Katja Piršič, 2019, magistrsko delo

Opis: V modernem svetu nas na vsakem koraku spremlja množica podatkov, iz katerih težko izluščimo informacije. To se v sodnih postopkih lahko odraža tudi na kognitivni preobremenjenosti sodnikov, ki se posledično postopoma začnejo oddaljevati od načela enakosti in enakega varstva pravic. V magistrskem delu zato stremim k novi rešitvi, ki bi sodnikom lahko pomagala pri obvladovanju informacij, prejetih v pravdnem postopku zaradi nastale nepremoženjske škode. Magistrsko delo prikazuje zamišljeni koncept računalniškega programa »Nepremoženjska škoda v1.0«, ki temelji na algoritmu nadzorovanega strojnega učenja in bi sodniku v civilnem postopku pomagal pri določanju višine odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zagovarjam tezo, da bi se s tako tehnološko rešitvijo, če bi jo v postopke vpeljali nemudoma, že spoštovalo ustavne in zakonske garancije do te mere, da bi bila njena uporaba zakonita. Poleg tega bi se z zamišljenim konceptom računalniškega programa zagotovila večja pravičnost in enakopravnost oškodovancev, sodniki bi bili zaradi nje kognitivno razbremenjeni, sodni zaostanki in poraba proračunskih sredstev bi se znižala, kar bi v javnosti povrnilo oziroma utrdilo zaupanje v sodni sistem. Prav tako ocenjujem, da bi bile z uporabo navedenega programa spoštovane določbe, ki se nanašajo na varstvo osebnih podatkov. Tovrsten program še vedno ne bi mogel nadomestiti sodnika na njegovem delovnem mestu, temveč bi mu lahko služil zgolj kot pripomoček. Ker se pravosodni sistem v Sloveniji v zadnjem desetletju z namenom optimizacije in objektivizacije sodnih postopkov trudi vzpostaviti nov, posodobljen sistem informacijskih rešitev, ne vidim ovire, da omenjenega konceptualnega programa v Sloveniji tako de facto kot de iure ne bi uporabljali že sedaj.
Ključne besede: Določanje višine odškodnine, nepremoženjska škoda, odškodnina, sodna praksa, osebni podatki, GDPR, načelo enakosti, avtomatizirano odločanje, algoritmi, umetna inteligenca, računalniški programi, veliko podatkovje.
Objavljeno v DKUM: 17.12.2019; Ogledov: 920; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (912,96 KB)

8.
Primerjava programov za upravljanje projektov
Jure Bezjak, 2019, diplomsko delo

Opis: Dandanes je upravljanje projektov eno kompleksnejših človeških opravil. Zato zahteva določeno znanje, ogromno izkušenj in posebne programe za upravljanje projektov. Na trgu je ogromna množica programov za upravljanje projektov, toda pojavlja se vprašanje: ali ti programi pokrivajo vsa področja upravljanja projektov, ki jih mora pokrivati dober projektno informacijski sistem? S primerjavo treh programov za upravljanje projektov, ki so namenjeni manjšim in srednje velikim podjetjem, sem prišel do sledečih ugotovitev: • Programi še ne pokrivajo vseh področij upravljanja projektov. • Obstajajo velike razlike v številu področij, ki jih posamezni program pokriva, kljub enaki ceni programa.
Ključne besede: projekt, upravljanje projektov, vodenje projektov, programi za upravljanje projektov, projektno informacijski sistemi
Objavljeno v DKUM: 16.12.2019; Ogledov: 711; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

9.
Staranje prebivalstva in programi za omejitev rasti zdravstvenih izdatkov povezanih s staranjem v izbranih državah
Ines Unuk, 2019, magistrsko delo

Opis: Struktura prebivalstva se je in se še bo v EU močno spremenila, zaradi zmanjševanja rodnosti, podaljševanja pričakovane življenske dobe in migracij. Sprememba strukture prebivalstva bo vplivala na svetovno gospodarstvo, največji vpliv pa bo staranje prebivalstva imelo na pokojnine, izdatke za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Svetovna politika se bo morala v naslednjih desetletjih soočiti s gospodarskimi, proračunskimi in družbenimi izzivi. Skoraj vse države EU so že prepoznale potrebo po reševanju vpliva staranja na javne finance in socialne modele. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv staranja prebivalstva na izdatke za zdravstvo. V večini držav OECD je poraba za zdravje že prehitela gospodarsko rast. Številne projekcije kažejo da se bo poraba za zdravje še naprej srednjeročno in dolgoročno povečevala, kar pa lahko povzroči izzive fiskalne vzdržnosti nekaterih držav. Na povečevanje izdatkov za zdravstvo vplivajo nove tehnologije, demografske spremembe in institucionalne značilnosti zdravstvenih sistemov. Demografske spremembe zlasti staranje prebivalstva je pomemben dejavnik povečevanja izdatkov za zdravstvo. Starejša populacija potrebuje več zdravstvene oskrbe kot populacija v srednjih letih življenja. V magistrski nalogi smo si izbrali štiri države (Dansko, Italijo, Nizozemsko in Anglijo) za raziskavo programov ki jih države izvajajo za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja. Večina programov je osnovana na osnovi preventive, saj mnoge raziskave potrjujejo da se prav s preventivo da izboljšati način življenja do takšne mere, da smo v poznejših letih bolj vitalni in lahko brez pomoči, dlje časa skrbimo sami zase. Nekaj programov je usmerjenih v mentalno zdravje starejših ljudi, v teh programih starejšim pomagajo da se vključijo v skupnost, da se ne počutijo osamljene. Za izboljšanje kakovosti zdravstvene oskrbe starejših ljudi, in posledično zniževanje stroškov zdravljenja, so nekatere države investirale v programe, v katerih se je razvijala nova tehnologija za oskrbo starejših ljudi. S pomočjo nove tehnologije, ki se osredotoča predvsem na elektronsko komunikacijo, je mogoče paciente spremljati neposredno od doma. Kar pa omogoča prihranke pri številnih zdravstvenih storitvah kot je zmanjšanje števila ur v bolnišnični postelji, zmanjšanje obiskov pri fizioterapevtih in delovnih terapevtih. Prav tako pa se je zmanjšal obisk v družinskih in specialističnih ambulant. V magistrski nalogi smo ugotovili da je večina programov za zmanjševanje zdravstvenih stroškov staranja prebivalstva, res usmerjena v preventivo, saj lahko danes naredimo največ za naše zdravje v poznejših letih.
Ključne besede: izdatki za zdravstvo, staranje prebivalstva, programi za omejitev stroškov staranja, zdravstveno varstvo.
Objavljeno v DKUM: 05.12.2019; Ogledov: 616; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

10.
Idejna zasnova otroškega muzeja v Mariboru
Sanja Stojnšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Cilj magistrskega dela je predstaviti otroški muzej in razviti njegovo idejno zasnovo. Muzej, ki bi bil v prvi vrsti namenjen otrokom, bi bil v Mariboru. S tem bi mesto dobilo dodatno vrednost, hkrati pa bi se povečala turizem in število obiskovalcev, ne le otrok, ampak tudi družin. V uvodnem delu so predstavljena muzeološka izhodišča in muzej, v nadaljevanju pa smo se posvetili otroškemu muzeju in njegovemu razvoju v Sloveniji in Evropi. V Sloveniji je edini otroški muzej v Celju, Hermanov brlog. Zaradi nove družbene vloge muzejev so se v našem prostoru mnogi splošni muzeji začeli ozirati tudi na otroke. V ta namen so razvili programe, ki so namenjeni najmlajšim obiskovalcem. Otroški muzej se od ostalih muzejev razlikuje po tem, da je njegovo bistvo učenje skozi igro, posledično so aktivnosti zasnovane na način, da pri otrocih vzbujajo radovednost. Otroški muzeji ne nudijo le učenja, temveč predstavljajo pomemben prostor, kjer lahko družine kvalitetno preživljajo prosti čas. V drugem delu smo razvili zasnovo otroškega muzeja. Oblikovan je idejni koncept razstav, programov in zbirk, skozi katere bi potekalo aktivno učenje in spoznavanje, ki bi ga izvajali muzejski pedagogi ali kustosi. Njihova primarna naloga bi bila, da bi pri mladih obiskovalcih na zanimiv, igriv in privlačen način spodbujali zavest o kulturni, naravni in umetniški dediščini. V idejno zasnovo sta vpeljana oba muzeološka koncepta, tako tradicionalni kot tudi sodobni. To se nam je zdelo smiselno, saj daje prav preplet konceptov otrokom možnost, da poleg spoznavanja novih dejstev sodelujejo v raznih aktivnostih. Da bi otroški muzej deloval uspešno, je treba upoštevati tudi učna sredstva, metode in oblike dela, ki se spreminjajo glede na starost obiskovalcev.
Ključne besede: otroški muzej, muzejska pedagogika, zbirke, razstave, programi.
Objavljeno v DKUM: 23.10.2019; Ogledov: 721; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (3,97 MB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici