1. Učitelj v oddelku podaljšanega bivanja : magistrsko deloUrška Škrabl, 2024, magistrsko delo Opis: Razširjeni program osnovne šole, čigar namen je prispevati k optimalnemu razvoju
učencev, predstavlja pomemben del izobraževalnega sistema v Sloveniji. Osnovnošolci
so že desetletja vključeni v oddelke podaljšanega bivanja, ki skrbijo za številne vidike
razvoja učencev, obenem pa lajšajo skrbi zaposlenim staršem. Trenutno je slovenska šola
na prelomu sprememb omenjenega področja. Namesto podaljšanega bivanja se na
nekaterih šola uvaja bolj strukturiran razširjeni program, ki je po novem zapolnjen z
obširnejšo ponudbo dejavnosti, sicer pa ostaja prostovoljen in tako kot podaljšano
bivanje poteka v času po pouku. V teoretičnem delu smo opredelili pomen podaljšanega
bivanja, naloge učitelja, njegovo sodelovanje z drugimi, izzive pri delu ter vizijo njegove
prihodnosti v Sloveniji. Z empirično raziskavo smo želeli ugotoviti razloge učiteljev v
podravski regiji za delo v podaljšanem bivanju, njihovo motiviranost, kompetentnost in
izzive pri delu, vidik sodelovanja z drugimi, pogled na delo in vizijo za naprej. Pri tem so
nas zanimale razlike med učitelji na osnovi delovnih izkušenj in smeri izobrazbe. Rezultati
anketnega vprašalnika so pokazali, da se za delo v podaljšanem bivanju najbolj
usposobljene čutijo izkušenejši učitelji in razredni učitelji. V okviru sprememb
razširjenega programa si želijo predvsem manj strukturiranih dejavnosti oziroma več
prostega časa za igro in gibanje.
Ključne besede: osnovna šola, podaljšano bivanje, razširjeni program, kompetence, učitelji
Objavljeno v DKUM: 10.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 41
 Celotno besedilo (1,80 MB) |
2. Medpredmetnost in jezik v razredu pri pouku angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju : magistrsko deloMinca Marovt, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika v 1. vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole (nadalje 1. VIO OŠ) z učnimi predmeti šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost.
V teoretičnem delu magistrske naloge smo se osredotočili na opredelitev medpredmetnega povezovanja, spoznavanje ravni in stopenj medpredmetnega povezovanja, nekaj besed smo namenili načrtovanju in izvajanju pouka z vključevanjem medpredmetnosti, raziskovali pa smo tudi možnosti medpredmetnega povezovanja angleščine kot tujega jezika z ostalimi učnimi predmeti v 1. VIO OŠ. Pojasnili smo pristop CLIL ter pomen usvajanja tujejezikovnih struktur v razredu in slovarskega načina poučevanja tujega jezika. Teoretični del magistrske naloge smo strnili s poglavjem o pomenu medpredmetnega povezovanja pri poučevanju angleščine kot tujega jezika na razredni stopnji OŠ.
V empiričnem delu magistrske naloge smo ustvarili slovarje, ki vsebujejo jezikovne strukture v slovenskem in angleškem jeziku. Pripravljeni slovarji so namenjeni učiteljem, ki poučujejo angleščino kot tuji jezik v 1. VIO OŠ ter želijo uporabo tujega jezika povezati z vsebinami, temami in cilji drugih predmetnih področij, in sicer z učnimi predmeti: šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena in likovna umetnost. Pri izboru jezikovnih struktur so nam bili v pomoč učni načrti izbranih učnih predmetov. Oblikovali smo tudi lastne kriterije, s pomočjo katerih smo zbrali jezikovne strukture, ki jih učitelji najpogosteje uporabljajo pri različnih predmetnih področjih in jih lahko učitelji tujega jezika vključijo v svoj pouk. Slovarji so lahko v pomoč tudi učencem priseljencem, saj jim omogočajo lažje razumevanje in usvajanje osnovnih jezikovnih struktur v slovenščini kot jeziku okolja.
Ključne besede: medpredmetnost, jezik v razredu, poučevanje angleščine kot tujega jezika, 1. vzgojno-izobraževalno obdobje, CLIL, teoretični del, opredelitev medpredmetnega povezovanja, interdisciplinarno poučevanje, načelo celovitosti, stopnje medpredmetnega povezovanja, načrtovanje medpredmetnega povezovanja, ravni medpredmetnega povezovanja, vertikalno in horizontalno medpredmetno povezovanje, pri pouku angleščine kot tujega jezika, medpredmetno povezovanje na vsebinski ravni, medpredmetno povezovanje na konceptualni ravni, načrtovanje in izvajanje medpredmetnega povezovanja, možnosti medpredmetnega povezovanja, povezovanje učnih predmetov, medpredmetno povezovanje spodbuja, strategij medpredmetnega povezovanja, program osnovna šola, razvijanju ključnih kompetenc, vsebinsko in jezikovno integrirano učenje, pomoč učiteljem, učni predmeti, šport, spoznavanje okolja, matematika, glasbena umetnost, likovna umetnost, tematski slovarji
Objavljeno v DKUM: 29.08.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 45
Celotno besedilo (2,94 MB) |
3. Vsebine socialne vključenosti otrok s posebnimi potrebami v individualiziranih programihVanja Matjašec, 2019, magistrsko delo Opis: Socialna vključenost je ena izmed osnovnih potreb človeka in zelo pomembna v dobi otroštva, ko se razvija. Učenci s posebnimi potrebami se težje vključujejo v razredno skupnost in so mnogokrat zaradi svoje posebnosti izločeni. V magistrski nalogi smo se ukvarjali predvsem z vsebinami socialne vključenosti učencev s posebnimi potrebami v individualiziranih programih. Z analizo individualiziranih programov smo ugotavljali, kako dobro so socialne vsebine vključene v individualizirane programe v slovenskih osnovnih in srednjih šolah. Teoretični del naloge zajema opredelitev terminologije, kot je individualizacija, individualizirani program in socialna vključenost, ter pregled zakonodaje, ki ureja našteta področja. Izpostavljene so različne raziskave, ki prikazujejo pomembnost vidika socialne vključenosti. Empirični del naloge vsebuje vsebinsko analizo ter interpretacijo rezultatov, ki smo jih dobili na podlagi pregleda dokumentacije individualiziranih programov, ki so bili zbrani v okviru raziskave Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Vršnik Perše in drugi, 2016). Predstavljene so ugotovitve analiz individualiziranih programov, ki prikazujejo pretežno slabo zastopanost vsebin socialne vključenosti. Ugotovili smo, da so v večini individualiziranih programov dobro oziroma zadovoljivo zapisani cilji socialne vključenosti, pomanjkljivo ali pa presplošno pa so zapisane strategije, s katerimi se bo ta spodbujala. Z analizo smo ugotovili tudi, da imajo v srednjih šolah v primerjavi z osnovnimi šolami zelo slabo zastopano področje socialnih veščin.
Ključne besede: socialna vključenost, individualizirani program, učenci s posebnimi potrebami, osnovna šola, srednja šola
Objavljeno v DKUM: 06.02.2019; Ogledov: 1714; Prenosov: 283
Celotno besedilo (1,61 MB) |
4. Pouk slovenščine na dvojezični osnovni šoli s prilagojenim in posebnim programom vzgoje in izobraževanjaJasna Kolarič, 2016, diplomsko delo Opis: Področje dvojezičnega šolstva je že od nekdaj specifično področje, ki zahteva posebno obravnavo in številne prilagoditve, še posebej, če govorimo o dvojezičnih šolah, ki izvajajo programe za otroke s posebnimi potrebami. Kot edinstvena šola v Sloveniji, ki združuje oboje, dvojezično izobraževanje in programe za otroke s posebnimi potrebami, je Dvojezična osnovna šola II Lendava. Namen diplomskega dela je predstaviti in osvetliti področje dvojezične osnovne šole s prilagojenim in posebnim programom vzgoje in izobraževanja. Pri pisanju diplomskega dela smo se opirali na strokovno literaturo in nekatera interna gradiva Dvojezične osnovne šole II Lendava, ki smo ju dopolnili z izvedbo ankete med zaposlenimi na dotični osnovni šoli ter hospitiranjem pri pouku slovenskega jezika v vsakem od predstavljenih programov. V teoretičnem delu so predstavljeni programi, ki se izvajajo na omenjeni šoli, in pa metodološko-didaktične posebnosti izvajanja pouka slovenščine za učence s posebnimi potrebami na dvojezični osnovni šoli. Prav tako smo v sklopu teoretičnega dela predstavili, kdo so otroci s posebnimi potrebami ter kriterije za opredelitev motenj oz. ovir. V empiričnem delu diplomskega dela smo predstavili rezultate anketnih vprašalnikov in hospitacijskih poročil. V okviru ankete smo želeli izvedeti, katere so tiste didaktične posebnosti, ki jih upoštevajo učitelji pri nčrtovanju pouka slovenščine in kakšne so njihove izkušnje na področju izobraževanja otrok s posebnimi potrebami,ki obiskujejo omenjene dvojezične programe osnovne šole. z namenom, da bi si pridobili vpogled v praktično izvedbo pouka slovenščine, smo opravili hospitacije, v okviru katerih smo lahko spoznali to specifično področje poučevanja, njegove prednosti in slabosti.
Ključne besede: Dvojezičnost, osnovna šola, slovenščina, otroci s posebnimi potrebami, posebni program, prilagojeni program.
Objavljeno v DKUM: 12.08.2016; Ogledov: 1361; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,52 MB) |
