| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Odkup telet lisaste pasme za namene progenega testa v preteklih 30 letih
Janko Golob, 2021, magistrsko delo

Opis: Raziskava, kjer smo proučevali vpliv izvornih rej (AP-kontrola mlečnosti in Z-registracija in označitev) in vhlevitvene mase telet na končne klavne ter pitovne lastnosti je bila izvedena pod okriljem Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. Zajeli smo podatke progenega testa za lisasto pasmo za obdobje 30 let (1988–2018). Progeni test (PT) je v tem času potekal na dveh lokacijah, in sicer v Rogozi in Lenartu – Žipo Lenart d. o. o., kjer test poteka še danes. V raziskavo je bilo vključenih 4115 bikov po 538 očetih. Teleta iz AP-kontrole so bila ob vhlevitvi v PT v povprečju lažja in starejša v primerjavi s tistimi iz Z-kontrole. Pričakovano so teleta iz AP-kontrole imela boljše priraste v obdobju do prestavitve, saj so bila bolje pripravljena na odstavitev. Pri prirastih v času pitanju je prišlo do malih, a značilnih razlik, kjer so teleta iz AP-kontrole dosegla višje priraste. Glede na vhlevitveno maso smo teleta razdelili v 4 različne skupine: < 100 kg, 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg. V obdobju do prestavitve so najvišje priraste dosegla teleta z najlažjo maso ob vhlevitvi < 100 kg, sledijo 100–125 kg, 126–150 kg in > 150 kg, kar povezujemo s tem, da so bila najlažja teleta še pred odstavitvijo navajena na zauživanje krmnih mešanic in voluminozne krme. Prirasti v času pitanja so bili obratno sorazmerni s prirasti v obdobju vhlevitev-prestavitev. Teleta, ki so imela vhlevitveno maso > 150 kg, so imela najvišje dnevne priraste v obdobju pitanja (1243 g/dan), čeprav nam model ni pokazal statistično značilnih razlik.
Ključne besede: lisasta pasma, teleta, prirasti, progeni test, odstavitev
Objavljeno v DKUM: 10.01.2022; Ogledov: 650; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

2.
3.
SMISELNOST UPORABE FELD TESTA V PRIMERJAVI S PROGENIM TESTOM V SLOVENIJI
David Smodiš, 2009, diplomsko delo

Opis: Selekcija bikov kombiniranih pasem temelji razen selekcije po mlečnosti, telesnih lastnostih in po lastnostih vimena tudi na lastnostih prireje žive mase in mesa. Ugotavljamo jih na osnovi podatkov o prednikih, z direktnim testom (performans test) in po prireji zaroda (progeni test). Progeni test na lastnosti rasti je najbolj zanesljiva oblika ocenjevanja plemenskih vrednosti in zelo draga, če teče v testni postaji. »Feld« test ne povzroča tako velikih stroškov. Za zanesljivo oceno plemnenske vrednosti v »feld« testu je potrebno več informacij kot v testni postaji. V Sloveniji še ni v celoti urejena centralna baza informacij, kamor bi se prenašali podatki z raznih občasnih in stalnih ocenjevanj rasti telesnih lastnosti in podatkov ob zakolu goved.
Ključne besede: progeni test/feld test/rastne in klavne lastnosti/plemenske vrednosti
Objavljeno v DKUM: 29.07.2009; Ogledov: 2731; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (888,86 KB)

Iskanje izvedeno v 2.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici