1. Diskriminacija v policijski postopkih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeLuka Retelj, 2022, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kaj je postopek profiliranja, kdo ga sme izvajati in kaj sledi, če so med postopkom ugotovljene nepravilnosti, ki se naslanjajo na diskriminacijo. Ker je policija varnostni organ, ki ima poleg drugih državnih in nadzornih varnostnih organov največ razlogov za izvajanje postopka identifikacije, se ravno pri njih pojavlja največ primerov nepravilne uporabe pooblastil, ki so jim dodeljena. Cilj diplomske naloge je navedba zakonske podlage za izvajanje postopkov identifikacije, povzetek različnih načinov profiliranja in ugotavljanje kršitev pravic obravnavanih med postopki. Naslednji cilj je bil, da poudarimo problem diskriminacije, ki se dogaja v vsakdanjiku, kjer smo kot del enakopravne družbe lahko krivično obravnavani zaradi raznih osebnih lastnosti. V empiričnem delu diplomske naloge smo opisali pomen etničnega profiliranja, njegovo nezakonitost in vpliv, ki ga ima na družbo. Navedli smo poročila o diskriminaciji na konkretnih primerih, ko so pooblaščeni varnostni organi kršili zakon o diskriminaciji in osebne pravice obravnavanih z nepravilnimi izvajanji postopkov identifikacije. V zadnjem delu diplomskega dela smo potrdili ali ovrgli predpostavke oziroma hipoteze. Ugotovili smo, da diskriminacija v Sloveniji še zmeraj predstavlja pravno moralni, politični in varnostni problem, saj je nerešenih in nepojasnjenih ogromno primerov. Odnos večine Slovencev kot tudi organov do družbeno različnih skupin je precej nestrpen in predstavlja problem družbene diskriminacije na več področjih. Kljub družbenemu napredku, napredku znanja in tehnologije ljudje še zmeraj ne znamo izločiti svojih predsodkov in sprejeti preprostega dejstva: vsi drugačni, vsi enakopravni.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, diskriminacija, etična diskriminacija, enakopravnost, policijsko pooblastilo
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 502; Prenosov: 94
 Celotno besedilo (628,07 KB) |
2. Izolacija in preiskovanje DNK pridobljene iz neprepoznavnih človeških posmrtnih ostankov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaja Lovko, 2022, diplomsko delo Opis: DNK je specifična za vsakega posameznika, zato je pri ugotavljanju identitete zelo uporabna. Uporablja se v civilne in kriminalistične oziroma kazenske namene. Klasični načini prepoznave, kot so obrazna prepoznava svojcev, pregled in primerjava prstnih odtisov in rentgenski posnetki so včasih lahko oteženi oziroma onemogočeni. V teh primerih se forenzični strokovnjaki poslužujejo ugotovitve identitete na podlagi analize DNK. Analiza pa je uspešna le če imamo dovolj kakovostnega vzorca DNK s trupla in primerjalni vzorec (lahko je zobna ščetka, mlečni zobje, histološki preparati ...). A včasih analiza ni uspešna tudi če smo vzorcu s trupla določili profil DNK, kar pomeni, da identitete trupla ne moremo potrditi. Vzorci za pridobitev DNK so lahko različni, to so kosti, zobje, lasje in nohti, na podlagi stanja posmrtnih ostankov pa se forenzični strokovnjaki odločijo za enega izmed njih. Skozi ves proces so pozorni na kontaminacijo vzorcev in način shranjevanja. Kateri vzorec bodo forenzični izvedenci izbrali je ključnega pomena za nadaljno preiskavo. za ekstrakcijo DNK uporabljajo nekaj različnih metod, katero uporabijo pa je odvisno od količine in stanja pridobljenega vzorca. Sledi analiza, ki pa ne bo uspešna če ene bomo imeli dovolj koncentrirane DNK, ki jo dosežemo z metodo PCR. Za analizo se uporablja metoda kapilarne elektroforeze. Ves postopek v napravi je avtomatiziran, končni rezultat pa so elektroferogrami oziroma profili STR, na podlagi katerih forenzični strokovnjaki interpretirajo rezultate.
Ključne besede: diplomske naloge, DNK, ekstrakcija, preiskovanje, človeški posmrtni ostanki, profiliranje DNK
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 280; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,24 MB) |
3. Profiliranje in profiliranje v Italiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMetka Gregorič, 2021, diplomsko delo Opis: Profiliranje je metoda, s katero se na podlagi več dejavnikov sklepa lastnosti storilca kaznivega dejanja. Pod dežnikom profiliranja se skriva mnogo definicij in opredelitev, ki skušajo zajeti bistvo metode. Pred opisovanjem metode smo v diplomskem delu jedrnato opredelili okvir profiliranja – forenzično psihologijo, nato smo kljub neenotnosti v definicijah poskusili zajeti esenco metode in jo predstaviti na čim preprostejši način. Eno izmed sivih območij metode je opredelitev poklica profilerja – nikjer namreč ne najdemo enotne opredelitve ter zakonske podlage, ki bi določala, kdo lahko opravlja omenjeni poklic. Ker je to še vedno vprašanje, smo del pričujoče razprave namenili opisovanju profilerjev in njihovih nalog. Začetki metode veljajo za relativno plitke (ne segajo daleč v preteklost), zato smo pri pisanju velik del pozornosti usmerili v opisovanje zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so prispevali k razvoju in nadgradnji tako na svetovni kot italijanski ravni. Ker je Italija v prejšnjem stoletju utrpela bistveni porast nasilnih kaznivih dejanj (predvsem serijskih umorov) in se tudi sama razvijala na področju profiliranja, smo raziskali področje ureditve in uporabnosti profiliranja v sosednji državi. Profiliranje kot razmeroma nova metoda na področju kazenskih preiskav med akademiki in laiki še vedno vzbuja veliko vprašanj in domišljije. Znanstveniki se ne morejo odločiti, ali metodo profiliranja označiti za novo znanost, ki v svet policijskega dela prinaša nova preiskovalna orodja, ali za obliko umetnosti, ki jo mediji in popularna kultura poveličujejo. Zaradi velike razdvojenosti v mnenjih, ki obkroža definicijo profiliranja in vidike uporabnosti, smo se v diplomskem delu spraševali o njeni operativni uporabnosti in učinkovitosti ter predstavili izbrano študijo, ki je preiskovala ta vidik.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, profiliranje v Italiji, forenzična psihologija, profiler, uporabnost profiliranja
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 472; Prenosov: 54
Celotno besedilo (609,84 KB) |
4. Tipologije profiliranja serijskih morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAdrijana Gončin, 2021, diplomsko delo Opis: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem.
Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina.
Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah.
Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 719; Prenosov: 84
Celotno besedilo (564,81 KB) |
5. Vloga modusa operandi in storilčevega podpisa v profiliranju morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTaja Rednak, 2020, diplomsko delo Opis: Serijski umori so se dogajali že v preteklosti, vendar temu takrat niso posvečali veliko pozornosti. Sodobna družba pa si dandanes prizadeva razumeti tovrstne storilce do potankosti. Raziskovanja in pisanja se lotimo s podrobno razlago storilčevega načina delovanja, t. i. modusa operandi, in podpisa storilca. Sledi analiza kraja dejanja, kjer se dotaknemo razlage elementov (namerne) uprizoritve kaznivega dejanja in možnih elementov ritualov. Nadaljujemo z opisom profiliranja, kje omenimo tudi najslavnejši primer serijskega morilca Jacka Razparača. Na koncu naloge še analiziramo tri naključne serijske morilce, pri katerih poskušamo izvedeti, ali njihovi umori vsebujejo modus operandi in/ali podpis. Po opravljeni analizi tuje literature, ki je obravnavala našo tematiko, pridemo do sklepa, da obstaja velika razlika med modusom operandi in podpisom. Modus operandi, ki nam pove o storilčevem načinu delovanja, je za razliko od podpisa nujno potreben za dokončanje kaznivega dejanja. Modus operandi naj bi bil veljaven tri do štiri mesece, potem pa naj bi se spremenil ali izpopolnil. Za razliko od tega podpis vedno ostaja enak in unikaten. Ugotovimo tudi, da imata modus operandi in podpis pomembno vlogo v profiliranju. V preiskavi v kombinaciji razkrivata osnovne vedenjske značilnosti storilca, ki so pomembne za kriminalno profiliranje. Menimo, da bo profiliranje postalo uporabno s podporo znanstvenih ved na temo področja preučevanja serijskih umorov ter z utemeljenimi znanstvenimi raziskavami in študijami na področju profiliranja.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, modus operandi, podpis storilca, serijski morilci
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 733; Prenosov: 101
Celotno besedilo (544,87 KB) |
6. Psihološki profil francoskih teroristov - analiza primera Charlie Hebdo : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMatej Hrovat, 2020, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo govori o terorizmu, profiliranju teroristov in napadu na francoski satirični časnik Charlie Hebdo. V začetku je pojasnjeno, kaj je terorizem, kdo so teroristi in kateri dejavniki so tisti, ki na njih vplivajo tako močno, da se odločijo to postati. Terorizem je verjetno star skoraj toliko kot človeštvo. A začetek boja proti terorizmu in njegovega razumevanja, proučevanja lahko postavimo v leto 2001. Takrat se je zgodil napad na WTC in Pentagon, ki je dodobra spremenil svet. Prvi del diplomskega dela opisuje zgodovino terorizma, kaj je terorizem, kdo so teroristi in opredelitve le-teh. Drugi del diplomskega dela govori o psihološkem profilu teroristov, njihovem nastanku, osebnostnih značilnostih, razlogih, zaradi katerih so se odločili postati teroristi, vplivu vere na njih in novačenju. Beseda teče tudi o profiliranju, njegovi zgodovini in vrsti. V zadnjem delu pa je analiziran napad na časnik Charlie Hebdo. Zaključni del diplomskega dela pojasni, ali je mogoče na podlagi profila podobnih primerov identificirati osebe, ki so zmožne izvesti podobne napade.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, Charlie Hebdo, zapori, religija, profiliranje, teroristov profil
Objavljeno v DKUM: 28.02.2020; Ogledov: 804; Prenosov: 162
Celotno besedilo (569,35 KB) |
7. Psihološko profiliranje osumljencev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAndraž Šepul, 2019, diplomsko delo Opis: Profiliranje je metoda kriminalističnega preiskovanja, ki se uporablja za preiskovanje težjih, predvsem serijskih kaznivih dejanj, kot so spolni delikti, umori, ropi in tatvine, požigi, terorizem in novodobna oblika spletnih kaznivih dejanj, imenovana ʺcyber crimeʺ.
V diplomski nalogi bomo spoznali profiliranje, za lažje razumevanje pa bomo najprej predstavili forenzično psihologijo, izhodišče metode profiliranja. Izraz forenzična psihologija predstavlja vse poglede psihologije, ki se nanašajo na pravno in kriminalistično področje. V začetku naloge bomo spoznali mejnike v razvoju in delitev forenzične psihologije, posebno pozornost pa bomo namenili eni od njenih vej – preiskovalni psihologiji, katere ključni člen je profiliranje. V osrednjem delu naloge bomo spoznali razvoj profiliranja in zvrsti, na katere se deli zaradi obsega obravnavanih podatkov ter različnih pristopov in pogledov na preiskovanje določenega kaznivega dejanja. Spoznali bomo pozitivne in negativne lastnosti metode in možnosti, ki jih ponuja preiskovalcem. Pri preiskovanju kaznivih dejanj profiliranje ni prvo uporabljeno orodje. Po navadi se vključi, ko preiskovalci zaidejo s poti ter nimajo potrebnih sledi in dokazov za nadaljevanje preiskave, njegov glavni namen pa je zoženje kroga osumljencev, pomoč pri vrednotenju dokazov in pričanj ter svetovanje pri izdelavi strategije nadaljnjega preiskovanja.
V zadnjem delu naloge pa sledi nekaj odmevnih primerov serijskih kaznivih dejanj, pri katerih je bilo v preiskavo vključeno profiliranje in vključevanje profiliranja v novodobne oblike kriminala.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje osumljencev, psihološke značilnosti, serijska kazniva dejanja, kriminalistične preiskave, spolni delikti
Objavljeno v DKUM: 01.10.2019; Ogledov: 953; Prenosov: 174
Celotno besedilo (1,62 MB) |
8. Uporabnost profiliranja pri preiskovanju serijskih umorov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeEnej Samaržija, 2018, diplomsko delo Opis: Fenomen serijskega umora spremlja človeštvo že od nekdaj, kljub temu pa je bil kot tak definiran šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Serijski morilci so med slavnejšimi kriminalci pa vendar o njih in razlogih za njihovo početje vemo zelo malo.
V diplomski nalogi obravnavamo osnovne dejavnike morilske osebnosti in morebitne razloge za njihovo početje. V Združenih Državah Amerike, kjer so serijski morilci najdejavnejši (oz. vsaj največkrat zaznani) so pri FBI razvili metodo, ki naj bi bilo učinkovito sredstvo v preiskavah morilcev, ki morijo brez vidnega motiva. Nastalo je profiliranje, ki je temljijo na intervjujih z obsojenimi večkratnimi morilci. Po začnetnemu zanosu je metoda hitro postala tarča kritik strokovne javnost, med tem ko je bila laična javnost profilerjem zelo naklonjena (verjetno tudi kot posledica propagande v filmski industriji). V diplomski nalogi spoznamo različne pristope k profiliranju in glavna načela na katerih temeljijo ter skušamo ugotoviti utemeljenost zaupanja, ki ga laiki in tudi preiskovalci imajo v to metodo.
Skozi teorijo, znanstvene raziskave in analizo uporabe v praksi spoznamo, da profiliranje nima pomembnejšega pridonosa k razrešitvi serijskih umorov kljub občasni točni napovedi karakteristik iskanega zločinca. Razloge za neuporabnost vidimo v neprofesionalizaciji profiliranja samega, utemeljitvah na podlagi netočnih ali nepodprtih predpostavk o serijskih morilcih ter preveliki posplošenosti opisov.
Kljub trenutni neuporabnosti profiliranja smo mnenja, da je nadaljnji razvoj profiliranja smiseln, vendar s podporo ostalih ved na področju preiskovanja serijskih umorov, ki bodo pripomogle k večji uporabnosti te razvijajoče se metode.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, profiliranje, preiskovanje serijskih umorov, psihopatija
Objavljeno v DKUM: 13.02.2019; Ogledov: 1167; Prenosov: 271
Celotno besedilo (1,00 MB) |
9. Psihološki profil teroristov : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTina Mihelič, 2018, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo se osredotoča na ugotavljanje psihološkega profila teroristov in iskanje morebitne povezave med duševnimi boleznimi in teroristično dejavnostjo. Teroristi so posamezniki oziroma člani terorističnih skupin, ki za svoje ideološke, politične, revolucionarne ali verske cilje uporabljajo nasilje proti naključnim civilnim žrtvam za potrebe doseganja sprememb in ustrahovanja političnih oblasti in ljudi. Teoretični del daje pomen predvsem strokovnim raziskavam iskanja profila teroristov, njihovih lastnosti in motivacije. Za potrebe iskanja profila teroristov se diplomsko delo osredotoča predvsem na psihoanalitične teorije terorizma in njegovih akterjev. Kljub pomembnosti preprečevanja terorističnih napadov in pojavljanja novih terorističnih skupin je trenutno zaradi slabe dostopnosti in pomanjkanja empiričnih raziskav določitev psihološkega profila teroristov nesmiselna. Diplomsko delo opredeljuje osnovni profil dosedanjih analiziranih primerov teroristov, ki se razlikuje med skupinami in samimi teroristi. Opredeljene so motivacije teroristov, lastnosti samomorilskih teroristov, žensk teroristk in voditeljev terorističnih skupin. Na koncu teoretičnega dela so na kratko opisani profili izbranih terorističnih organizacij in njihovih vodij. V drugem delu so prikazani rezultati kratke empirične raziskave mnenja javnosti o lastnostih pripadnikov terorističnih skupin. V zaključku so poleg preverjanja hipotez podane ugotovitve raziskave v primerjavi s strokovno literaturo področja psihologije terorizma.
Ključne besede: terorizem, teroristi, profiliranje, psihološko profiliranje, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.06.2018; Ogledov: 1221; Prenosov: 177
Celotno besedilo (461,64 KB) |
10. Profiliranje in sledenje uporabnikom na spletuDenis Vodišek, 2017, diplomsko delo Opis: Na današnjem spletu je skorajda težko ostati neviden. Podjetja, mediji in posamezniki se čedalje bolj zavedajo, da lahko s poznavanjem svojih strank oziroma uporabnikov ugotovijo njihove želje, interese in omogočijo odlično uporabniško izkušnjo, saj je ravno to tisto, kar odloča o nadaljnjem ravnanju uporabnika na strani. V diplomskem delu smo vzpostavil storitev za sledenje uporabnikom z brezplačno storitvijo Google Analytics. Pridobljene podatke smo z orodjem za podatkovno rudarjenje R združili v skupine in ustvarili uporabniške profile. Zajeli smo glavne metodologije zbiranja podatkov, piškotke in orodje, ki jih bomo uporabili za spletno analitiko. Prav tako smo obravnavali tudi zasebnost uporabnika na spletu in načine sledenja ter profiliranja uporabnikov. V diplomskem delu smo tudi implementirali storitve na že obstoječo spletno stran in zbirali podatke s po meri ustvarjenimi razsežnosti in meritvami. Podatke smo obdelali v programu R in jih vizualno predstavili. Ugotovili smo, da lahko s spletno analitiko natančno odkrijemo, kaj uporabniki počnejo na strani, kaj jih zanima in na podlagi teh informacij ustvarili uporabniške profile. Tako lahko z ustvarjenimi profili uporabnikom iste skupine priporočamo podobne rezultate.
Ključne besede: Spletna analitika, sledenje, profiliranje, Google Analytics, splet, zbiranje podatkov, R, podatkovno rudarjenje
Objavljeno v DKUM: 09.10.2017; Ogledov: 1216; Prenosov: 207
Celotno besedilo (1,45 MB) |
