| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Ukrepi družbe EL AL za zagotavljanje varnosti v letalskem prometu
Nenad Donau, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: letalski promet, ugrabitve letal, varnost, varnostni ukrepi, psihološko profiliranje
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 147; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (244,81 KB)

2.
Umor kot skrajni izid stopnjevanega nasilja v družini
Polona Selič-Zupančič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: družina, profiliranje, poligrafska metoda, poligrafska preiskava, krvni delikti, nasilje, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 614; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (246,55 KB)

3.
4.
Analiza pojava rasnega profiliranja ob uporabi pooblastila "stop and frisk" v ameriški policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Natalija Žurga, 2023, diplomsko delo

Opis: Rasna diskriminacija v delovanju organov kazenskopravnega sistema v Združenih državah Amerike sega daleč v zgodovino in je še danes globoko zakoreninjena v organizacijskih kulturah, sistemih, postopkih in nenazadnje tudi posameznih akterjih kazenskopravnega sistema. Ravno policija je tista, ki zaradi narave svojega dela prestavlja prvotni stik s skupnostjo in kot taka s svojo diskrecijsko pravico odloča o uvedbi policijskega postopka. V diplomskem delu se osredotočimo na analizo pojava rasnega profiliranja v postopkih »stop and frisk«, kar lahko povzamemo kot uporabo rase pri odločanju, koga ustaviti, zaslišati in preiskati. Zaradi omenjene prakse so rasne manjšine v ZDA, sploh temnopolti, izpostavljene pogostokrat neupravičenemu in neutemeljenemu stiku s policijo. Na ta račun so bile vložene mnoge tožbe, iz njih pa izhaja kar nekaj prelomnih sodnih primerov, ki so s svojimi zaključki začrtali uporabo pooblastila »stop and frisk« v prihodnosti. Izvajanje rasno diskriminatornih postopkov s strani policije v javnosti vedno znova vzbuja neodobravanje in zaskrbljenost, kar posledično vodi v izgubo zaupanja v policijsko delo in oslabljeno sodelovanje skupnosti, kar pa je v nasprotju s policijsko zaprisego služenja in varovanja skupnosti kot primarne policijske funkcije. Poleg postopkovnih nepravičnosti pa rasno profiliranje pušča tudi dolgotrajne negativne posledice v življenjih nedolžnih posameznikov, ki so neupravičeno izpostavljeni kazenskopravnemu sistemu.
Ključne besede: policija, rasno profiliranje, "stop and frisk", Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (979,22 KB)

5.
Sistem za samodejno profiliranje zmogljivosti spletnih strani : magistrsko delo
Blaž Vidovič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu raziščemo področje profiliranja zmogljivosti spletnih strani. Seznanimo se z dejavniki, ki vplivajo na zmogljivost spletnih strani in metrikami, s katerimi se meri njihova zmogljivost. Na osnovi danih metrik razvijemo spletno platformo za samodejno profiliranje zmogljivosti spletnih strani. V rezultatih predstavimo uporabo spletne platforme za profiliranje zmogljivosti čelnih in zalednih delov raznolikih spletnih strani.
Ključne besede: profiliranje, zmogljivost, spletna stran, uporabniška izkušnja
Objavljeno v DKUM: 17.08.2023; Ogledov: 400; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

6.
Diskriminacija v policijski postopkih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Luka Retelj, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preučevali, kaj je postopek profiliranja, kdo ga sme izvajati in kaj sledi, če so med postopkom ugotovljene nepravilnosti, ki se naslanjajo na diskriminacijo. Ker je policija varnostni organ, ki ima poleg drugih državnih in nadzornih varnostnih organov največ razlogov za izvajanje postopka identifikacije, se ravno pri njih pojavlja največ primerov nepravilne uporabe pooblastil, ki so jim dodeljena. Cilj diplomske naloge je navedba zakonske podlage za izvajanje postopkov identifikacije, povzetek različnih načinov profiliranja in ugotavljanje kršitev pravic obravnavanih med postopki. Naslednji cilj je bil, da poudarimo problem diskriminacije, ki se dogaja v vsakdanjiku, kjer smo kot del enakopravne družbe lahko krivično obravnavani zaradi raznih osebnih lastnosti. V empiričnem delu diplomske naloge smo opisali pomen etničnega profiliranja, njegovo nezakonitost in vpliv, ki ga ima na družbo. Navedli smo poročila o diskriminaciji na konkretnih primerih, ko so pooblaščeni varnostni organi kršili zakon o diskriminaciji in osebne pravice obravnavanih z nepravilnimi izvajanji postopkov identifikacije. V zadnjem delu diplomskega dela smo potrdili ali ovrgli predpostavke oziroma hipoteze. Ugotovili smo, da diskriminacija v Sloveniji še zmeraj predstavlja pravno moralni, politični in varnostni problem, saj je nerešenih in nepojasnjenih ogromno primerov. Odnos večine Slovencev kot tudi organov do družbeno različnih skupin je precej nestrpen in predstavlja problem družbene diskriminacije na več področjih. Kljub družbenemu napredku, napredku znanja in tehnologije ljudje še zmeraj ne znamo izločiti svojih predsodkov in sprejeti preprostega dejstva: vsi drugačni, vsi enakopravni.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, diskriminacija, etična diskriminacija, enakopravnost, policijsko pooblastilo
Objavljeno v DKUM: 25.07.2022; Ogledov: 921; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (628,07 KB)

7.
Izolacija in preiskovanje DNK pridobljene iz neprepoznavnih človeških posmrtnih ostankov : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Maja Lovko, 2022, diplomsko delo

Opis: DNK je specifična za vsakega posameznika, zato je pri ugotavljanju identitete zelo uporabna. Uporablja se v civilne in kriminalistične oziroma kazenske namene. Klasični načini prepoznave, kot so obrazna prepoznava svojcev, pregled in primerjava prstnih odtisov in rentgenski posnetki so včasih lahko oteženi oziroma onemogočeni. V teh primerih se forenzični strokovnjaki poslužujejo ugotovitve identitete na podlagi analize DNK. Analiza pa je uspešna le če imamo dovolj kakovostnega vzorca DNK s trupla in primerjalni vzorec (lahko je zobna ščetka, mlečni zobje, histološki preparati ...). A včasih analiza ni uspešna tudi če smo vzorcu s trupla določili profil DNK, kar pomeni, da identitete trupla ne moremo potrditi. Vzorci za pridobitev DNK so lahko različni, to so kosti, zobje, lasje in nohti, na podlagi stanja posmrtnih ostankov pa se forenzični strokovnjaki odločijo za enega izmed njih. Skozi ves proces so pozorni na kontaminacijo vzorcev in način shranjevanja. Kateri vzorec bodo forenzični izvedenci izbrali je ključnega pomena za nadaljno preiskavo. za ekstrakcijo DNK uporabljajo nekaj različnih metod, katero uporabijo pa je odvisno od količine in stanja pridobljenega vzorca. Sledi analiza, ki pa ne bo uspešna če ene bomo imeli dovolj koncentrirane DNK, ki jo dosežemo z metodo PCR. Za analizo se uporablja metoda kapilarne elektroforeze. Ves postopek v napravi je avtomatiziran, končni rezultat pa so elektroferogrami oziroma profili STR, na podlagi katerih forenzični strokovnjaki interpretirajo rezultate.
Ključne besede: diplomske naloge, DNK, ekstrakcija, preiskovanje, človeški posmrtni ostanki, profiliranje DNK
Objavljeno v DKUM: 22.06.2022; Ogledov: 673; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

8.
Profiliranje in profiliranje v Italiji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Metka Gregorič, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je metoda, s katero se na podlagi več dejavnikov sklepa lastnosti storilca kaznivega dejanja. Pod dežnikom profiliranja se skriva mnogo definicij in opredelitev, ki skušajo zajeti bistvo metode. Pred opisovanjem metode smo v diplomskem delu jedrnato opredelili okvir profiliranja – forenzično psihologijo, nato smo kljub neenotnosti v definicijah poskusili zajeti esenco metode in jo predstaviti na čim preprostejši način. Eno izmed sivih območij metode je opredelitev poklica profilerja – nikjer namreč ne najdemo enotne opredelitve ter zakonske podlage, ki bi določala, kdo lahko opravlja omenjeni poklic. Ker je to še vedno vprašanje, smo del pričujoče razprave namenili opisovanju profilerjev in njihovih nalog. Začetki metode veljajo za relativno plitke (ne segajo daleč v preteklost), zato smo pri pisanju velik del pozornosti usmerili v opisovanje zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so prispevali k razvoju in nadgradnji tako na svetovni kot italijanski ravni. Ker je Italija v prejšnjem stoletju utrpela bistveni porast nasilnih kaznivih dejanj (predvsem serijskih umorov) in se tudi sama razvijala na področju profiliranja, smo raziskali področje ureditve in uporabnosti profiliranja v sosednji državi. Profiliranje kot razmeroma nova metoda na področju kazenskih preiskav med akademiki in laiki še vedno vzbuja veliko vprašanj in domišljije. Znanstveniki se ne morejo odločiti, ali metodo profiliranja označiti za novo znanost, ki v svet policijskega dela prinaša nova preiskovalna orodja, ali za obliko umetnosti, ki jo mediji in popularna kultura poveličujejo. Zaradi velike razdvojenosti v mnenjih, ki obkroža definicijo profiliranja in vidike uporabnosti, smo se v diplomskem delu spraševali o njeni operativni uporabnosti in učinkovitosti ter predstavili izbrano študijo, ki je preiskovala ta vidik.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, profiliranje v Italiji, forenzična psihologija, profiler, uporabnost profiliranja
Objavljeno v DKUM: 26.10.2021; Ogledov: 772; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (609,84 KB)

9.
Tipologije profiliranja serijskih morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Adrijana Gončin, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem. Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina. Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah. Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 15.03.2021; Ogledov: 1348; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (564,81 KB)

10.
Vloga modusa operandi in storilčevega podpisa v profiliranju morilcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Taja Rednak, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski umori so se dogajali že v preteklosti, vendar temu takrat niso posvečali veliko pozornosti. Sodobna družba pa si dandanes prizadeva razumeti tovrstne storilce do potankosti. Raziskovanja in pisanja se lotimo s podrobno razlago storilčevega načina delovanja, t. i. modusa operandi, in podpisa storilca. Sledi analiza kraja dejanja, kjer se dotaknemo razlage elementov (namerne) uprizoritve kaznivega dejanja in možnih elementov ritualov. Nadaljujemo z opisom profiliranja, kje omenimo tudi najslavnejši primer serijskega morilca Jacka Razparača. Na koncu naloge še analiziramo tri naključne serijske morilce, pri katerih poskušamo izvedeti, ali njihovi umori vsebujejo modus operandi in/ali podpis. Po opravljeni analizi tuje literature, ki je obravnavala našo tematiko, pridemo do sklepa, da obstaja velika razlika med modusom operandi in podpisom. Modus operandi, ki nam pove o storilčevem načinu delovanja, je za razliko od podpisa nujno potreben za dokončanje kaznivega dejanja. Modus operandi naj bi bil veljaven tri do štiri mesece, potem pa naj bi se spremenil ali izpopolnil. Za razliko od tega podpis vedno ostaja enak in unikaten. Ugotovimo tudi, da imata modus operandi in podpis pomembno vlogo v profiliranju. V preiskavi v kombinaciji razkrivata osnovne vedenjske značilnosti storilca, ki so pomembne za kriminalno profiliranje. Menimo, da bo profiliranje postalo uporabno s podporo znanstvenih ved na temo področja preučevanja serijskih umorov ter z utemeljenimi znanstvenimi raziskavami in študijami na področju profiliranja.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, modus operandi, podpis storilca, serijski morilci
Objavljeno v DKUM: 21.09.2020; Ogledov: 1091; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (544,87 KB)

Iskanje izvedeno v 1.8 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici