1. Psihološki dejavniki prikrivanja umora : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMegi Tabaj, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so bili raziskani psihološki dejavniki, ki vplivajo na odločitev storilcev kaznivih dejanj, da po umoru poskušajo prikriti svoje dejanje. Analizirani so bili vplivi čustev, kot so strah, stres in panika, ter osebnostnih značilnosti, kot sta psihopatija in impulzivnost. Poseben poudarek je bil namenjen vlogi forenzične psihologije in njenemu pomenu pri razumevanju motivov in vedenja storilcev po storjenem kaznivem dejanju. Obravnavane so bile najpogostejše metode prikrivanja, vključno s premestitvijo trupla, uporabo ognja, mutilacijo in prirejanjem kraja zločina. Posebej je bilo izpostavljeno, da način prikrivanja pogosto odraža osebnostne in psihološke značilnosti storilca ter stopnjo njegove forenzične ozaveščenosti. Ugotovljeno je bilo, da učinkovito kazensko preiskovanje zahteva poglobljeno razumevanje teh vedenjskih vzorcev. V nalogi je bila uporabljena opisna metoda z analizo znanstvene literature, študij primerov in forenzičnih pristopov. Rezultati so pokazali, da psihološki dejavniki pomembno vplivajo na izbiro metode prikrivanja in so ključnega pomena pri profiliranju storilcev ter izboljšanju učinkovitosti preiskav.
Ključne besede: prikrivanje umora, psihološko profiliranje, osebnostne motnje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (429,93 KB) |
2. Policijska brutalnost in rasno profiliranje v Združenih državah Amerike : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostGaia Brina Breznik, 2025, diplomsko delo Opis: V ZDA so resne težave s sistemskim rasizmom in institucionalno pristranskostjo v središču rasnega profiliranja in policijskega nasilja. Afroameričani so bili v preteklosti nesorazmerno prizadeti zaradi policijske brutalnosti, pri čemer ta skupnost predstavlja precejšnjo večino žrtev. Ta težnja izvira iz velike migracije, ko so se Afroameričani preselili v mesta, kar je vzbujalo sovraštvo in strah pri belih policijskih enotah ter vzbudilo sum, da so temnopolti kriminalci. Ta stališča so ohranila agresivno policijsko kulturo v organih kazenskega pregona, ki pogosto vodi do uporabe prekomerne sile, nepooblaščenih aretacij in verbalnih zlorab. Te težave še poslabšuje diskriminatorna praksa, znana kot "rasno profiliranje", ki je ciljanje na ljudi samo na podlagi njihove rase ali etnične pripadnosti, ne pa kakršnega koli znaka kriminalnega ravnanja. Dokazano je, da spodkopava zaupanje in sodelovanje skupnosti ter je pogosta v različnih postopkih kazenskega pregona, vključno z zaustavitvami prometa in javnim nadzorom. Odmevni primeri policijske brutalnosti, zlasti nad temnopoltimi, so sprožili proteste po vsej državi in pozive k spremembam, kar poudarja, kako pomembno je soočanje s temi strukturnimi neenakostmi. Rasno profiliranje je še vedno velik problem v družbi, kljub trditvam, da živimo v "postrasni" dobi. Priseljenci zlasti tisti muslimanske veroizpovedi so na primer predmet predsodkov in okrepljenega nadzora pod pretvezo nacionalne varnosti. Rasno profiliranje in policijska brutalnost skupaj ne kršita le ustavnih pravic ljudi, ampak poslabšujeta tudi javno zdravje, saj imata dolgotrajen negativen psihološki in socialni učinek na skupnosti, na katere vplivata. Za učinkovito reševanje teh medsebojno povezanih problemov so potrebne obsežne reforme policijske prakse, povečana odgovornost in predanost odpravi institucionaliziranega rasizma, ki je temelj ameriškega kazenskega pregona.
Ključne besede: rasno profiliranje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (872,97 KB) |
3. Vpliv kriminalističnega profiliranja pri aretaciji storilcev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeTjaša Eržen, 2025, diplomsko delo Opis: V okviru diplomskega dela je bila obravnavana uporaba kriminalističnega profiliranja kot dopolnilne metode pri preiskovanju kaznivih dejanj. Analizirano je bilo, kako to orodje prispeva k identifikaciji in aretaciji storilcev, pri čemer je bila pozornost usmerjena predvsem na njegovo učinkovitost, omejitve ter vpliv subjektivnih dejavnikov, kot so stereotipi, predsodki in kulturne pristranskosti. Preučeni so bili trije osrednji pristopi: kriminalistično preiskovalna analiza, preiskovalna psihologija in geografsko profiliranje, ki so bili primerjani glede na njihovo metodo, cilje, uporabnost in omejitve. Ugotovljeno je bilo, da se kriminalistično profiliranje kot samostojna metoda redko izkaže za dovolj zanesljivo, vendar le v kombinaciji z drugimi preiskovalnimi tehnikami, kot so forenzična analiza, pričanje ali analiza DNA, pomembno prispeva k zmanjšanju kroga osumljencev. Pri pregledu zgodovinskih primerov, kot so procesi v obdobju srednjeveških inkvizicij oziroma t.i. lov na čarovnice, je bilo ugotovljeno, da lahko uporaba metod, ki spominjajo na profiliranje, ob odsotnosti strokovnih standardov in etične regulacije vodi v sistematične kršitve človekovih pravic in krivične obsodbe. Izpostavljeno je bilo, da neobjektivna in nekritična uporaba profiliranja lahko privede do neupravičenega sumničenja nedolžnih oseb, kar zahteva strogo strokovno presojo in regulacijo v sodobni praksi. Potrjeni sta bili obe raziskovalni hipotezi, pri čemer je bilo poudarjeno, da se učinkovita uporaba kriminalističnega profiliranja doseže le z interdisciplinarnim pristopom in jasno opredeljenimi etičnimi okvirji. Na tej osnovi je bila predlagana potreba po nadaljnjem raziskovanju metodoloških pristopov in po oblikovanju izobraževalnih programov za profilerje. S tem bi se zagotovila večja objektivnost in zmanjšalo tveganje za napačne preiskovalne sklepe.
Ključne besede: kriminalistično profiliranje, preiskovalne metode, aretacije, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,64 MB) |
4. Psihološko profiliranje : analiza primera Jacka RazparačaTia Hladnik, 2025, diplomsko delo Opis: Profiliranje storilcev kaznivih dejanj, zlasti serijskih morilcev, predstavlja eno najzanimivejših, a hkrati tudi najbolj kontroverznih področij forenzične psihologije. Gre za proces oblikovanja psihološkega, vedenjskega in demografskega opisa neznanega storilca na podlagi analize kraja kaznivega dejanja, izbire žrtev, načina izvršitve in drugih pomembnih elementov. Čeprav ta metoda ne zagotavlja neposredne identifikacije, lahko pripomore k zmanjšanju kroga osumljencev in usmerjanju preiskave.
Serijski morilci predstavljajo posebno skupino storilcev, saj pogosto izkazujejo kompleksne psihološke vzorce, kot so patološki narcizem, psihopatija ali spolna deviacija. V literaturi so bili razviti različni modeli tipologij, s katerimi se razvrščajo njihovi motivi, od hedonističnega in moči željnega, do misijonarskega in vizionarskega morilca. V praksi pa storilci pogosto presegajo okvirje teh razvrstitev.
Zgodovinsko gledano je bil eden prvih primerov, ki je kasneje postal učni model za profiliranje, primer Jacka Razparača iz leta 1888. Serija brutalnih umorov v londonski četrti Whitechapel je vzbudila svetovno pozornost, saj storilec ni bil nikoli ujet, kljub številnim pričam in preiskavam. Kasnejše analize z uporabo vedenjskega profiliranja so razkrile, da je storilec verjetno posedoval določeno znanje anatomije, kazal znake sadizma in nagnjenosti k nadzoru nad žrtvijo. Čeprav so podatki omejeni, ostaja primer Jacka Razparača temeljna referenca za razumevanje serijskih morilcev.
Profiliranje danes združuje psihološke, kriminalistične in forenzične pristope. V ospredju je vse večja potreba po znanstveni podprtosti, etični odgovornosti in uporabi tehnologije. Kljub določenim omejitvam, bi se profiliranje uveljavilo kot pomemben del preiskovalnega procesa, če bi neodvisni raziskovalci lahko dokazali njegovo veljavnost. Do takrat pa velja zadržanost pri uporabi profiliranja, saj trdnih dokazov še ni.
Ključne besede: psihološko profiliranje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (670,78 KB) |
5. Podatkovna zasebnost v pametnem domu: izbrani vidiki : magistrsko deloMaja Mlakar, 2025, magistrsko delo Opis: Tehnološko podprta arhitektura pametnega doma pretaka posameznikovo razumno pričakovano zasebnost ranljive domače intime v brezmejno okolje globalnega digitalnega oblaka velikega podatkovja. V naprave interneta stvari integrirano vseprisotno, pogosto nezaznavno zbiranje osebnih podatkov spodkopava učinkovitost vzpostavljenih temeljev varstva podatkov, ki v evropskem prostoru slonijo predvsem na Splošni uredbi o varstvu podatkov.
Vrzeli v doslednem in učinkovitem uresničevanju načel omejitve namena, minimiziranja obsega zbiranja podatkov in informirane privolitve omogočajo bistveno podrobnejše oblikovanje profilov spremljanih posameznikov na podlagi neprekinjenega in celovitega zbiranja vedenjskih, kontekstualnih in biometričnih podatkov v okviru sistemu pametnega doma.
V izrazitem nasprotju z naglim tehnološkim napredkom nevarno stagnira ozaveščenost posameznikov o preglednosti postopkov zbiranja in obdelave podatkov ter o naravi in razsežnostih digitalne vsepovezanosti, ki prinaša resna zasebnostna tveganja. Poglabljajo se neravnovesja moči med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in njihovimi upravljavci. Posledično narašča tveganje vzpostavitve prikritih in sistemskih oblik nadzora nad posameznikom, bodisi s strani državnih akterjev bodisi transnacionalnih tehnoloških korporacij.
Uporabnik pametnega doma se pogosto znajde v paradoksalnem položaju, ko je obenem pasivni vir oziroma objekt zbiranja podatkov ter hkrati njihov posredni zbiralec in potencialni upravljavec. Formalno sicer upravlja pametni dom, vendar obseg njegovega dejanskega nadzora nad podatkovnimi tokovi pogosto ostaja skromen ali celo le navidezen.
Za ohranitev tradicionalno visokega standarda varstva zasebnosti posameznikovega doma je potreben razmislek o premiku od pretežno deklarativnega nalaganja obveznosti upravljavcem velikega podatkovja pametnega doma k proaktivni in vsebinsko okrepljeni regulaciji zbiranja in obdelave podatkov.
Ključne besede: informacijska zasebnost, varstvo osebnih podatkov, SUVP, veliko podatkovje, profiliranje
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 171
Celotno besedilo (1,56 MB) |
6. |
7. Umor kot skrajni izid stopnjevanega nasilja v družiniPolona Selič-Zupančič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: družina, profiliranje, poligrafska metoda, poligrafska preiskava, krvni delikti, nasilje, umori, žrtve
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 646; Prenosov: 24
Celotno besedilo (246,55 KB) |
8. |
9. Analiza pojava rasnega profiliranja ob uporabi pooblastila "stop and frisk" v ameriški policiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNatalija Žurga, 2023, diplomsko delo Opis: Rasna diskriminacija v delovanju organov kazenskopravnega sistema v Združenih državah Amerike sega daleč v zgodovino in je še danes globoko zakoreninjena v organizacijskih kulturah, sistemih, postopkih in nenazadnje tudi posameznih akterjih kazenskopravnega sistema. Ravno policija je tista, ki zaradi narave svojega dela prestavlja prvotni stik s skupnostjo in kot taka s svojo diskrecijsko pravico odloča o uvedbi policijskega postopka. V diplomskem delu se osredotočimo na analizo pojava rasnega profiliranja v postopkih »stop and frisk«, kar lahko povzamemo kot uporabo rase pri odločanju, koga ustaviti, zaslišati in preiskati. Zaradi omenjene prakse so rasne manjšine v ZDA, sploh temnopolti, izpostavljene pogostokrat neupravičenemu in neutemeljenemu stiku s policijo. Na ta račun so bile vložene mnoge tožbe, iz njih pa izhaja kar nekaj prelomnih sodnih primerov, ki so s svojimi zaključki začrtali uporabo pooblastila »stop and frisk« v prihodnosti. Izvajanje rasno diskriminatornih postopkov s strani policije v javnosti vedno znova vzbuja neodobravanje in zaskrbljenost, kar posledično vodi v izgubo zaupanja v policijsko delo in oslabljeno sodelovanje skupnosti, kar pa je v nasprotju s policijsko zaprisego služenja in varovanja skupnosti kot primarne policijske funkcije. Poleg postopkovnih nepravičnosti pa rasno profiliranje pušča tudi dolgotrajne negativne posledice v življenjih nedolžnih posameznikov, ki so neupravičeno izpostavljeni kazenskopravnemu sistemu.
Ključne besede: policija, rasno profiliranje, "stop and frisk", Združene države Amerike, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 367; Prenosov: 30
Celotno besedilo (979,22 KB) |
10. |
