| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Profiliranje in profiliranje v Italiji
Metka Gregorič, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je metoda, s katero se na podlagi več dejavnikov sklepa lastnosti storilca kaznivega dejanja. Pod dežnikom profiliranja se skriva mnogo definicij in opredelitev, ki skušajo zajeti bistvo metode. Pred opisovanjem metode smo v diplomskem delu jedrnato opredelili okvir profiliranja – forenzično psihologijo, nato smo kljub neenotnosti v definicijah poskusili zajeti esenco metode in jo predstaviti na čim preprostejši način. Eno izmed sivih območij metode je opredelitev poklica profilerja – nikjer namreč ne najdemo enotne opredelitve ter zakonske podlage, ki bi določala, kdo lahko opravlja omenjeni poklic. Ker je to še vedno vprašanje, smo del pričujoče razprave namenili opisovanju profilerjev in njihovih nalog. Začetki metode veljajo za relativno plitke (ne segajo daleč v preteklost), zato smo pri pisanju velik del pozornosti usmerili v opisovanje zgodovinskih dogodkov in osebnosti, ki so prispevali k razvoju in nadgradnji tako na svetovni kot italijanski ravni. Ker je Italija v prejšnjem stoletju utrpela bistveni porast nasilnih kaznivih dejanj (predvsem serijskih umorov) in se tudi sama razvijala na področju profiliranja, smo raziskali področje ureditve in uporabnosti profiliranja v sosednji državi. Profiliranje kot razmeroma nova metoda na področju kazenskih preiskav med akademiki in laiki še vedno vzbuja veliko vprašanj in domišljije. Znanstveniki se ne morejo odločiti, ali metodo profiliranja označiti za novo znanost, ki v svet policijskega dela prinaša nova preiskovalna orodja, ali za obliko umetnosti, ki jo mediji in popularna kultura poveličujejo. Zaradi velike razdvojenosti v mnenjih, ki obkroža definicijo profiliranja in vidike uporabnosti, smo se v diplomskem delu spraševali o njeni operativni uporabnosti in učinkovitosti ter predstavili izbrano študijo, ki je preiskovala ta vidik.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, profiliranje v Italiji, forenzična psihologija, profiler, uporabnost profiliranja
Objavljeno: 26.10.2021; Ogledov: 69; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (609,84 KB)

2.
Tipologije profiliranja serijskih morilcev
Adrijana Gončin, 2021, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je dokaj novo področje, katero je sicer že precej raziskano, vendar še vedno nima prave kredibilnosti kot preiskovalno orodje. Problem predstavljajo pristopi in metode profiliranja, saj niso znanstveno in empirično podprti. Strokovnjaki, z različnih področij, še naprej poskušajo to metodo razvijati in jo približati znanstvenim pogojem. Problematično je dejstvo, da se strokovnjaki v večini stvareh (praktično vseh), ne strinjajo. Te razlike v mnenjih pa niso majhne, saj se pri vsakemu celoten koncept in dojemanje le-tega spremeni. Vseeno pa ni vse tako črnogledo, saj jih veliko sodeluje med seboj in imajo skupni cilj – oblikovati profiliranje tako, da bo znanstveno služilo svojemu namenu, to pa je ugotoviti storilčeve lastnosti, na podlagi fizičnih in nefizičnih dokazov na kraju zločina. Cilj diplomskega dela je preučiti serijske morilce in njihovo tipologijo ter raziskati uporabnost in natančnost le-teh. V ta namen, je bilo potrebno raziskati tipologije vseh vrst serijskih morilcev – moških, žensk, parov in skupin, profesionalcev, homoseksualcev in otrok, ter ugotoviti njihovo razširjenost. Diplomska naloga je bila ustvarjena na podlagi literature različnih strokovnjakov, ki so podrobneje raziskali samo profiliranje in tipologije v svojih knjigah, znanstvenih člankih in različnih raziskavah. Delo zajema samo zgodovino in razvoj profiliranja, njegove metode in pristope, specifične elemente ter uporabnost. Sledi osnovno razlikovanje med večkratnimi umori, kjer se osredotočimo na serijske morilce in tipologije vseh vrst.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, serijski morilci, tipologije, umori, žrtve
Objavljeno: 15.03.2021; Ogledov: 198; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (564,81 KB)

3.
Vloga modusa operandi in storilčevega podpisa v profiliranju morilcev
Taja Rednak, 2020, diplomsko delo

Opis: Serijski umori so se dogajali že v preteklosti, vendar temu takrat niso posvečali veliko pozornosti. Sodobna družba pa si dandanes prizadeva razumeti tovrstne storilce do potankosti. Raziskovanja in pisanja se lotimo s podrobno razlago storilčevega načina delovanja, t. i. modusa operandi, in podpisa storilca. Sledi analiza kraja dejanja, kjer se dotaknemo razlage elementov (namerne) uprizoritve kaznivega dejanja in možnih elementov ritualov. Nadaljujemo z opisom profiliranja, kje omenimo tudi najslavnejši primer serijskega morilca Jacka Razparača. Na koncu naloge še analiziramo tri naključne serijske morilce, pri katerih poskušamo izvedeti, ali njihovi umori vsebujejo modus operandi in/ali podpis. Po opravljeni analizi tuje literature, ki je obravnavala našo tematiko, pridemo do sklepa, da obstaja velika razlika med modusom operandi in podpisom. Modus operandi, ki nam pove o storilčevem načinu delovanja, je za razliko od podpisa nujno potreben za dokončanje kaznivega dejanja. Modus operandi naj bi bil veljaven tri do štiri mesece, potem pa naj bi se spremenil ali izpopolnil. Za razliko od tega podpis vedno ostaja enak in unikaten. Ugotovimo tudi, da imata modus operandi in podpis pomembno vlogo v profiliranju. V preiskavi v kombinaciji razkrivata osnovne vedenjske značilnosti storilca, ki so pomembne za kriminalno profiliranje. Menimo, da bo profiliranje postalo uporabno s podporo znanstvenih ved na temo področja preučevanja serijskih umorov ter z utemeljenimi znanstvenimi raziskavami in študijami na področju profiliranja.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje, modus operandi, podpis storilca, serijski morilci
Objavljeno: 21.09.2020; Ogledov: 396; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (544,87 KB)

4.
Psihološki profil francoskih teroristov - analiza primera Charlie Hebdo
Matej Hrovat, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o terorizmu, profiliranju teroristov in napadu na francoski satirični časnik Charlie Hebdo. V začetku je pojasnjeno, kaj je terorizem, kdo so teroristi in kateri dejavniki so tisti, ki na njih vplivajo tako močno, da se odločijo to postati. Terorizem je verjetno star skoraj toliko kot človeštvo. A začetek boja proti terorizmu in njegovega razumevanja, proučevanja lahko postavimo v leto 2001. Takrat se je zgodil napad na WTC in Pentagon, ki je dodobra spremenil svet. Prvi del diplomskega dela opisuje zgodovino terorizma, kaj je terorizem, kdo so teroristi in opredelitve le-teh. Drugi del diplomskega dela govori o psihološkem profilu teroristov, njihovem nastanku, osebnostnih značilnostih, razlogih, zaradi katerih so se odločili postati teroristi, vplivu vere na njih in novačenju. Beseda teče tudi o profiliranju, njegovi zgodovini in vrsti. V zadnjem delu pa je analiziran napad na časnik Charlie Hebdo. Zaključni del diplomskega dela pojasni, ali je mogoče na podlagi profila podobnih primerov identificirati osebe, ki so zmožne izvesti podobne napade.
Ključne besede: diplomske naloge, terorizem, Charlie Hebdo, zapori, religija, profiliranje, teroristov profil
Objavljeno: 28.02.2020; Ogledov: 447; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (569,35 KB)

5.
Psihološko profiliranje osumljencev
Andraž Šepul, 2019, diplomsko delo

Opis: Profiliranje je metoda kriminalističnega preiskovanja, ki se uporablja za preiskovanje težjih, predvsem serijskih kaznivih dejanj, kot so spolni delikti, umori, ropi in tatvine, požigi, terorizem in novodobna oblika spletnih kaznivih dejanj, imenovana ʺcyber crimeʺ. V diplomski nalogi bomo spoznali profiliranje, za lažje razumevanje pa bomo najprej predstavili forenzično psihologijo, izhodišče metode profiliranja. Izraz forenzična psihologija predstavlja vse poglede psihologije, ki se nanašajo na pravno in kriminalistično področje. V začetku naloge bomo spoznali mejnike v razvoju in delitev forenzične psihologije, posebno pozornost pa bomo namenili eni od njenih vej – preiskovalni psihologiji, katere ključni člen je profiliranje. V osrednjem delu naloge bomo spoznali razvoj profiliranja in zvrsti, na katere se deli zaradi obsega obravnavanih podatkov ter različnih pristopov in pogledov na preiskovanje določenega kaznivega dejanja. Spoznali bomo pozitivne in negativne lastnosti metode in možnosti, ki jih ponuja preiskovalcem. Pri preiskovanju kaznivih dejanj profiliranje ni prvo uporabljeno orodje. Po navadi se vključi, ko preiskovalci zaidejo s poti ter nimajo potrebnih sledi in dokazov za nadaljevanje preiskave, njegov glavni namen pa je zoženje kroga osumljencev, pomoč pri vrednotenju dokazov in pričanj ter svetovanje pri izdelavi strategije nadaljnjega preiskovanja. V zadnjem delu naloge pa sledi nekaj odmevnih primerov serijskih kaznivih dejanj, pri katerih je bilo v preiskavo vključeno profiliranje in vključevanje profiliranja v novodobne oblike kriminala.
Ključne besede: diplomske naloge, profiliranje osumljencev, psihološke značilnosti, serijska kazniva dejanja, kriminalistične preiskave, spolni delikti
Objavljeno: 01.10.2019; Ogledov: 565; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

6.
Uporabnost profiliranja pri preiskovanju serijskih umorov
Enej Samaržija, 2018, diplomsko delo

Opis: Fenomen serijskega umora spremlja človeštvo že od nekdaj, kljub temu pa je bil kot tak definiran šele v drugi polovici prejšnjega stoletja. Serijski morilci so med slavnejšimi kriminalci pa vendar o njih in razlogih za njihovo početje vemo zelo malo. V diplomski nalogi obravnavamo osnovne dejavnike morilske osebnosti in morebitne razloge za njihovo početje. V Združenih Državah Amerike, kjer so serijski morilci najdejavnejši (oz. vsaj največkrat zaznani) so pri FBI razvili metodo, ki naj bi bilo učinkovito sredstvo v preiskavah morilcev, ki morijo brez vidnega motiva. Nastalo je profiliranje, ki je temljijo na intervjujih z obsojenimi večkratnimi morilci. Po začnetnemu zanosu je metoda hitro postala tarča kritik strokovne javnost, med tem ko je bila laična javnost profilerjem zelo naklonjena (verjetno tudi kot posledica propagande v filmski industriji). V diplomski nalogi spoznamo različne pristope k profiliranju in glavna načela na katerih temeljijo ter skušamo ugotoviti utemeljenost zaupanja, ki ga laiki in tudi preiskovalci imajo v to metodo. Skozi teorijo, znanstvene raziskave in analizo uporabe v praksi spoznamo, da profiliranje nima pomembnejšega pridonosa k razrešitvi serijskih umorov kljub občasni točni napovedi karakteristik iskanega zločinca. Razloge za neuporabnost vidimo v neprofesionalizaciji profiliranja samega, utemeljitvah na podlagi netočnih ali nepodprtih predpostavk o serijskih morilcih ter preveliki posplošenosti opisov. Kljub trenutni neuporabnosti profiliranja smo mnenja, da je nadaljnji razvoj profiliranja smiseln, vendar s podporo ostalih ved na področju preiskovanja serijskih umorov, ki bodo pripomogle k večji uporabnosti te razvijajoče se metode.
Ključne besede: diplomske naloge, serijski morilci, profiliranje, preiskovanje serijskih umorov, psihopatija
Objavljeno: 13.02.2019; Ogledov: 746; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

7.
Psihološki profil teroristov
Tina Mihelič, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na ugotavljanje psihološkega profila teroristov in iskanje morebitne povezave med duševnimi boleznimi in teroristično dejavnostjo. Teroristi so posamezniki oziroma člani terorističnih skupin, ki za svoje ideološke, politične, revolucionarne ali verske cilje uporabljajo nasilje proti naključnim civilnim žrtvam za potrebe doseganja sprememb in ustrahovanja političnih oblasti in ljudi. Teoretični del daje pomen predvsem strokovnim raziskavam iskanja profila teroristov, njihovih lastnosti in motivacije. Za potrebe iskanja profila teroristov se diplomsko delo osredotoča predvsem na psihoanalitične teorije terorizma in njegovih akterjev. Kljub pomembnosti preprečevanja terorističnih napadov in pojavljanja novih terorističnih skupin je trenutno zaradi slabe dostopnosti in pomanjkanja empiričnih raziskav določitev psihološkega profila teroristov nesmiselna. Diplomsko delo opredeljuje osnovni profil dosedanjih analiziranih primerov teroristov, ki se razlikuje med skupinami in samimi teroristi. Opredeljene so motivacije teroristov, lastnosti samomorilskih teroristov, žensk teroristk in voditeljev terorističnih skupin. Na koncu teoretičnega dela so na kratko opisani profili izbranih terorističnih organizacij in njihovih vodij. V drugem delu so prikazani rezultati kratke empirične raziskave mnenja javnosti o lastnostih pripadnikov terorističnih skupin. V zaključku so poleg preverjanja hipotez podane ugotovitve raziskave v primerjavi s strokovno literaturo področja psihologije terorizma.
Ključne besede: terorizem, teroristi, profiliranje, psihološko profiliranje, forenzična psihologija, diplomske naloge
Objavljeno: 19.06.2018; Ogledov: 864; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (461,64 KB)

8.
Profiliranje in sledenje uporabnikom na spletu
Denis Vodišek, 2017, diplomsko delo

Opis: Na današnjem spletu je skorajda težko ostati neviden. Podjetja, mediji in posamezniki se čedalje bolj zavedajo, da lahko s poznavanjem svojih strank oziroma uporabnikov ugotovijo njihove želje, interese in omogočijo odlično uporabniško izkušnjo, saj je ravno to tisto, kar odloča o nadaljnjem ravnanju uporabnika na strani. V diplomskem delu smo vzpostavil storitev za sledenje uporabnikom z brezplačno storitvijo Google Analytics. Pridobljene podatke smo z orodjem za podatkovno rudarjenje R združili v skupine in ustvarili uporabniške profile. Zajeli smo glavne metodologije zbiranja podatkov, piškotke in orodje, ki jih bomo uporabili za spletno analitiko. Prav tako smo obravnavali tudi zasebnost uporabnika na spletu in načine sledenja ter profiliranja uporabnikov. V diplomskem delu smo tudi implementirali storitve na že obstoječo spletno stran in zbirali podatke s po meri ustvarjenimi razsežnosti in meritvami. Podatke smo obdelali v programu R in jih vizualno predstavili. Ugotovili smo, da lahko s spletno analitiko natančno odkrijemo, kaj uporabniki počnejo na strani, kaj jih zanima in na podlagi teh informacij ustvarili uporabniške profile. Tako lahko z ustvarjenimi profili uporabnikom iste skupine priporočamo podobne rezultate.
Ključne besede: Spletna analitika, sledenje, profiliranje, Google Analytics, splet, zbiranje podatkov, R, podatkovno rudarjenje
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 842; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

9.
Forenzično jezikoslovje: algoritmizirano jezikovnostilno ugotavljanje profila tvorcev spletnih komentarjev
Marko Drobnjak, 2017, magistrsko delo

Opis: Splet predstavlja spremembo v komunikaciji, stilu sporočanja in tvorjenju besedil. Zaradi formalizirane anonimnosti, ki jo omogoča spletni prostor, se čedalje težje odkriva avtorje diskurzov in besedil na spletu, saj hibridna oblika posredovanja informacij z novo metabesedilnostjo zahteva najaktualnejše pristope pri ugotavljanju avtorstva tovrstnih besedil. V magistrskem delu smo zato v teoretsko jezikoslovno izhodišče uvedli Foucaultovo (arheologijo) vednost(i) s področja jezika in diskurza ter v nadaljevanju upoštevali Unukov pogled na stil, ostalo splošno jezikoslovno teorijo pa smo dopolnili s ključnimi spoznanji s področja forenzičnega jezikoslovja in forenzične stilistike. V aplikativni razsežnosti magistrskega dela smo skozi statistične, korpusne in ostale forenzične analize vseskozi upoštevali načela objektivnosti, relevantnosti ter samokritike po Keržanu. Ustreznost teoretskega koncepta pri obravnavani problematiki magistrskega dela se je potrdila skozi raziskovalni del, saj smo prišli do rezultatov, ki kažejo na potencialno vrednost uporabljene metodologije pri ugotavljanju stilnih razlikovanj med besedilnimi vrstami, komentarji na spletnih straneh in na splošno med vsemi besedili. Predstavljene stilne vrednosti omogočajo tudi prepoznavanje avtorstva besedil(a) in ugotavljanje stilnega profila tvorcev spletnih komentarjev.
Ključne besede: analiza diskurza, forenzično jezikoslovje, besedilna stilistika, kvantitativna besedilna analiza, profiliranje avtorja
Objavljeno: 06.10.2017; Ogledov: 1330; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

10.
Zbiranje podatkov in profiliranje uporabniških naprav s pomočjo spletnih brskalnikov
Luka Hrgarek, 2017, magistrsko delo

Opis: Svetovni splet se je od začetkov svojega obstoja preobrazil iz zbirke s hiperpovezavami povezanih dokumentov v globalno platformo, na kateri so dostopne najrazličnejše programske rešitve. Programski jezik JavaScript je ključnega pomena za interaktivnost na spletu in omogoča razvijalcem dostop do številnih podatkov o uporabnikovem brskalniku ter posledično o uporabniku samemu. Kljub mnogim ukrepom organizacije World Wide Web Consortuim (W3C) in proizvajalcev brskalnikov je postopek zbiranja podatkov z uporabo kode JavaScript za navadnega uporabnika neviden, kar odpira možnosti zlorab. V magistrskem delu smo obravnavali možnosti zbiranja podatkov o brskalnikih in uporabniških napravah s pomočjo namenske spletne aplikacije ter analizo stopnje zavedanja uporabnikov o možnosti zbiranja omenjenih podatkov. Ugotovili smo, da spletne aplikacije lahko pridobivajo podatke o brskalnikih v tolikšni meri, da to omogoča enolično identificiranje spletnih brskalnikov. Prav tako se je pokazalo, da so uporabniki dobro ozaveščeni o možnosti pridobivanja podatkov s pomočjo spletnih brskalnikov.
Ključne besede: zasebnost, spletni brskalnik, profiliranje
Objavljeno: 06.06.2017; Ogledov: 801; Prenosov: 230
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici