| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
WOODROW WILSON: OD PROFESORJA DO PREDSEDNIKA
Dalibor Nenić, 2013, diplomsko delo

Opis: Thomas Woodrow Wilson se je rodil 28. decembra 1856 v mestu Staunton (Virginija), ZDA, kot tretji otrok zakoncema Wilson. V mladosti ni kazal znakov nadarjenosti, saj je imel težave z branjem. Splošno sprejeta domneva je, da je imel disleksijo. Kljub bolezni se je pri sedemnajstih letih vpisal na kolidž Davidson, ki ga je obiskoval samo eno leto. Naslednje leto se je vpisal na kolidž v New Jerseyju, kjer je diplomiral leta 1879. Študij je nadaljeval na Univerzi v Virginii, kjer je študiral pravo. Čeprav v drugem letniku ni obiskoval predavanj, je študij končal uspešno. Leta 1881 je delal kot odvetnik v Atlanti (Georgia). Po kratkotrajni odvetniški praksi je nadaljeval s študijem na Univerzi Johns Hopkins, kjer je leta 1886 pridobil naziv doktorja. Že leta 1885 se je zaposlil na kolidžu Bryn Mawr, kjer je ostal tri leta. Profesorsko kariero je nadaljeval na Univerzi Wesleyan. Leta 1890 je dobil ponudbo s kolidža New Jersey, kjer je ostal do leta 1910. Priljubljenost med študenti, vizionarska narava ter ugled, ki ga je imel pri kolegih profesorjih ter upravnemu odboru kolidža, sta mu omogočila, da je bil leta 1902 imenovan za rektorja univerze. Njegovo kariero kot rektorja sta obeležila tako uspeh kot neuspeh. Njegov reformni program, ki ga je začel izvajati leta 1902, je imel takojšne učinke na kvaliteto študija ter intelektualno raven univerze. Leta 1906 je pri gradnji novega Princetona naletel na oviro, saj ga je zadela kap (druga po letu 1896). Največji projekt, socialna in infrastukturna reorganizacija univerze, je še ležal pred njim. Z infrastrukturno reformo je posegel v tradicijo univerze, kar mnogim profesorjem in članom upravnega odbora ni bilo po godu. Soočen z odporom, se je podal v boj za svojo vizijo univerzitetnega študija in univerze, v boj, ki ga je izgubil. V toku boja je prišlo do pomembnejše »reforme«, saj se je prelevil iz konservativnega demokrata v progresivnega. Ta sprememba mu je omogočila, da se je lahko vrnil k svoji največji strasti – politiki. Zaradi pozornosti, ki jo je pritegnil boj na Princetonu, so privrženci Demokratske stranke v njem prepoznali naslednjega guvernerja zvezne države New Jersey. Demokratska stranka ga je leta 1910 nominirala za guvernerja New Jerseya. Kot guverner je zaprisegel februarja 1911. Na položaju je ostal samo dve leti. Kmalu po inavguraciji za guvernerja se je njegovo ime omenjalo kot ime možnega predsedniškega kandidata na volitvah leta 1912. Na predsedniških volitvah je kot demokratski kandidat premagal Theodorja Roosevelta ter Williama Howarda Tafta in postal 28. predsednik ZDA. Iz politične anonimnosti se je v dveh letih dvignil do najvišjega položaja v državi. Njegov prvi mandat je bil v znamenju notranjih reform ter vojaškega posredovanja v Mehiki. Zakonodajni program je obsegal reformo carinske stopnje, bančnega sistema, protimonopolne zakonodaje ter vrsto progresivnih zakonodajnih predlogov. Drugi mandat je bil v znamenju Prve svetovne vojne, ki je izbruhnila v Evropi. Čeprav so ZDA sprva razglasile nevtralnost, so jih vpletenost v ekonomske tokove vojne ter nemški podmorniški napadi pripeljali do vstopa v vojno. Posledica vojne, po kateri se v največji meri omenja ime Woodrowa Wilsona, je bilo Društvo narodov. Ideja o mednarodni organizaciji, ki bi skrbela za mir, je bila sprva le ideja, do konca leta 1919 pa je postala političen boj za obstanek ali propad enega človeka. Njegovo zavzemanje za organizacijo ga je popeljalo na pot, s katere se je vrnil kot bolnik. 2. oktobra 1919 ga je zadela možganska kap, ki ga je spremenila v bolnika s predsedniškim mandatom. Posledično ZDA niso nikoli vstopile v Društvo narodov. Zadnja leta življenja je preživel v Washingtonu, kjer je umrl 3. februarja 1924.
Ključne besede: Woodrow Wilson, Princeton, profesor, rektor, guverner, New Jersey, predsednik, Mehika, Underwood-Simmonsova carinska stopnja, Claytonov zakon, Zakon o zveznih rezervah, nevtralnost, Prva svetovna vojna, Mirovna konferenca, Društvo narodov.
Objavljeno: 11.09.2013; Ogledov: 1479; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

2.
VLOGA IN POMEN ZBOROVODJE V OTROŠKEM IN MLADINSKEM PEVSKEM ZBORU
Simona Kamenik, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo vlogo in pomen zborovodje v otroškem in mladinskem pevskem zboru. Namen diplomskega dela je bil proučiti: • izkušnje zborovodij z vodenjem otroških in mladinskih pevskih zborov ter izkušnje zborovodij z njihovim predstavljanjem oz. nastopanjem v javnosti, • samooceno zborovodij glede na njihove strokovne sposobnosti in občečloveške lastnosti. Ugotoviti smo želeli, ali se zborovodje po samooceni strokovnih sposobnosti in občečloveških lastnosti razlikujejo glede na delovno mesto in glasbeno izobrazbo. V teoretičnem delu smo osvetlili osebnost in strokovne sposobnosti zborovodje, obiskali in analizirali različne revije pevskih zborov ter opisali glasbeno novost – Navidezni pevski zbor. Za empirično raziskavo smo uporabili deskriptivno kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. V vzorec smo zajeli 115 učiteljev razrednega pouka in glasbene umetnosti. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da imajo zborovodje z vodenjem pevskih zborov pozitivne izkušnje, saj kot glavni razlog za vodenje interesne dejavnosti navajajo veselje do vodenja pevskih zborov. Otroški in mladinski pevski zbori se vsako leto udeležijo vseh prireditev matične osnovne šole in občinskih revij pevskih zborov. Od strokovnih sposobnosti zborovodje najvišje ocenjujejo muzikalnost, ritmični čut in glasbeni posluh, od občečloveških lastnosti pa spoštovanje in ljubezen do otrok. Pri samoocenjevanju zborovodij glede na delovno mesto smo ugotovili statistično značilne razlike pri skoraj vseh strokovnih sposobnostih in pri samo eni občečloveški lastnosti (spoštovanje in ljubezen do otrok). Pri samoocenjevanju zborovodij glede na glasbeno izobrazbo statistično značilnih razlik nismo našli.
Ključne besede: zborovodja, profesor glasbene umetnosti, profesor razrednega pouka, glasbeni pedagog, pevski zbor, otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, petje, vokalna glasba.
Objavljeno: 22.07.2015; Ogledov: 656; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (767,09 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici