Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Raziskava je bila osredotočena na analizo izvajanja praktičnih usposabljanj v vrtcih, še posebej na področju plesnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Namen raziskave je bil opraviti evalvacijo praktičnega usposabljanja študentov drugega letnika predšolske vzgoje za didaktiko plesne vzgoje. V diplomski nalogi smo uporabili neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije, ki je zajemal 45 rednih študentov, ki so v študijskem letu 2022/23 obiskovali 2. letnik Pedagoške fakultete v Mariboru. Drugi vzorec je predstavljalo 45 dnevnikov integrirane prakse ter 45 dejavnosti strnjene prakse za didaktiko plesne vzgoje. Uporabili smo kvantitativno in kvalitativno metodo pedagoškega raziskovanja. Med pomembnejšimi ugotovitvami je bilo, da so se študenti pri izbiri tem za plesne dejavnosti v večji meri odločali za področje narave in družbe, medtem ko so se pojavile tudi nekatere izvirne teme. Odzivi otrok so bili večinoma pozitivni, pri izvajanju dejavnosti pa niso potrebovali veliko spodbud. Študentje so doživeli izkušnjo kot pozitivno in so imeli dober odnos z mentorji. Glavni vir glasbe, ki so jo uporabljali, je bil klasična glasba, ki so jo iskali predvsem na internetnih virih. Raziskava kaže na to, da praktična usposabljanja v vrtcih omogočajo študentom pridobivanje pomembnih izkušenj in kompetenc pri izvajanju plesnih dejavnosti v predšolskem obdobju. Poleg tega je opazen pozitiven odnos med študenti in mentorji ter ugodni odzivi otrok med izvajanjem dejavnosti, kar nakazuje na pomembnost plesnih aktivnosti v predšolskem obdobju.
Ključne besede: praktično usposabljanje, didaktika plesne vzgoje, pedagoške kompetence, profesionalni razvoj, plesne dejavnosti v vrtcu
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 36; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,81 MB)

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv strokovnih hospitacij na profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo opredelili pojem profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja, njuno pedagoško delo in strokovne hospitacije. Podrobneje smo opredelili, kaj sploh so strokovne hospitacije, kdo jih lahko izvaja in kdaj se opazovalec po navadi odloči za izvajanje teh. Pomemben je tudi pogovor po izvedbi hospitacije, zato smo podrobneje pisali tudi o tem. Ob vsem tem pa smo raziskali tudi vpliv strokovnih hospitacij na profesionalni razvoj vzgojitelja in pomočnika vzgojitelja predšolskih otrok. V empiričnem delu diplomske naloge smo izvedli anketiranje. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kako pogosto se izvajajo strokovne hospitacije, katere strokovne hospitacije po mnenju anketirancev bolje prispevajo k profesionalnemu razvoju ter kako strokovni delavci doživljajo strokovne hospitacije in pogovor, ki sledi po njih. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo programa SPSS in pridobljene rezultate interpretirali. Ugotovili smo, da velik delež anketirancev meni, da kolegialne strokovne hospitacije precej prispevajo k ustreznejšemu profesionalnemu razvoju, a so poudarili, da tako ravnateljeve kakor kolegialne strokovne hospitacije v vrtcih potekajo redko.
Ključne besede: profesionalni razvoj, ravnateljeve strokovne hospitacije, kolegialne strokovne hospitacije, vzgojitelji in pomočniki vzgojiteljev predšolskih otrok.
Objavljeno v DKUM: 19.12.2023; Ogledov: 552; Prenosov: 150
Celotno besedilo (2,08 MB)

Opis: Predšolsko obdobje je eno izmed najpomembnejših obdobij v otrokovem življenju, saj je potrebno razvijati in spodbujati otrokov celostni razvoj. Vzgojitelji, pomočniki vzgojiteljev, specialni in inkluzivni pedagogi (v nadaljevanju strokovni delavci) se morajo za uspešno delo z otroki s posebnimi potrebami ustrezno usposobiti in na tem področju poglobiti svoje znanje. To znanje zajema značilnosti posameznih skupin teh otrok in njihovih staršev, metode in strategije dela z njimi v oddelku, prepoznavanje, opazovanje in spremljanje otrokovega razvoja oziroma napredka, načine načrtovanja ciljev in dejavnosti ter prilagajanja z uporabo različnih didaktičnih pripomočkov. Prehod na inkluzivno paradigmo pomeni spremembe pri usposabljanju strokovnih delavcev. Da bi lahko strokovni delavci učinkovito delovali v inkluzivnih okoljih, morajo imeti ustrezne vrednote, stališča, veščine, sposobnosti in znanja (Opara idr., 2010). Strokovni delavci na plečih nosijo eno izmed najodgovornejših nalog, saj morajo po principu timskega dela sodelovati pri večini nalog za otroke s posebnimi potrebami, ki so vključeni v skupino in ob tem nositi polno poklicno in osebno odgovornost (Čas, Kastelic in Šter, 2003).
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, redni oddelki vrtcev, strokovna izobraževanja in usposabljanja, profesionalni razvoj, vpeljevanje izboljšav in dvig kakovosti vrtcev
Objavljeno v DKUM: 16.06.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 88
Celotno besedilo (1,26 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Pomen izkustvenega učenja za profesionalni razvoj vzgojiteljev je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opredelili, kaj sploh pomeni izkustvo in izkustveno učenje v vzgoji in izobraževanju. Predstavili smo, kako se udejstvuje pri predšolskih otrocih, v programih izobraževanja bodočih vzgojiteljev in pri vseh vidikih vzgojnega dela. Posebno poglavje smo namenili izkustvenim metodam in profesionalnemu razvoju vzgojiteljev, ki se kaže v osebnostnem dozorevanju in pridobivanju poklicnih znanj ter praktičnih izkušenj. Ker nas je zanimalo, kakšen pomen ima izkustveno učenje za profesionalni razvoj vzgojiteljev, smo z empiričnim delom želeli ugotoviti, na kakšne načine ga vzgojitelji pri svojem delu uresničujejo. Empirični del zajema raziskavo o izkustvenem učenju. Za potrebe raziskave smo potrebovali 100 v celoti rešenih anketnih vprašalnikov, ki so bili primerni za nadaljnjo obdelavo. Z raziskavo smo ugotovili, da se vzgojitelji najpogosteje izkustveno učijo iz lastnih izkušenj pri delu v skupini otrok, ko razvijajo njihovo samostojnost, odgovornost in samoorganiziranost, izmenjava izkušenj z zunanjimi pedagoškimi strokovnjaki pa je za zdaj še redko prisotna. Tudi v vrtcih so na integrirani in strnjeni praksi študentov izkustvene metode po mnenju vzgojiteljev premalo prisotne, njihovo prihodnost pa vidijo v skupnem delovnem projektu vzgojiteljev in napredovanju v smeri kritičnega in odgovornega odločanja v praksi, na področju profesionalnega razvoja.
Ključne besede: Izkustveno učenje, prenos teorije v prakso, profesionalni razvoj, izkustvene metode, reflektivna praksa
Objavljeno v DKUM: 13.12.2021; Ogledov: 975; Prenosov: 132
Celotno besedilo (2,22 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je preučiti, v kolikšni meri vzgojitelji uporabljajo portfolio in kakšen vpliv ima le-ta na njihov profesionalni razvoj. Cilji diplomskega dela so bili raziskati in ugotoviti, koliko vzgojiteljev vodi portfolio in v kakšni obliki ga vodijo, koliko časa že vodijo portfolio, ali obstajajo razlike glede na starost in delovno dobo vzgojiteljev, ki vodijo portfolio in tistih, ki ga ne vodijo, ali jim vodenje portfolia pomaga pri profesionalnem razvoju ter kakšni so razlogi za vodenje portfolia. V teoretičnem delu naloge smo opredelili profesionalni razvoj vzgojiteljev, faze oziroma modele profesionalnega razvoja, dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj, načela profesionalnega razvoja ter refleksijo v povezavi s profesionalnim razvojem. Opisali in opredelili smo tudi portfolio vzgojitelja, namen uporabe portfolia, zgradbo in vsebino portfolia, modele in vrste portfolia ter kako portfolio vpliva na profesionalni razvoj. V empiričnem delu naloge smo predstavili rezultate empirične raziskave in interpretacijo le-teh. Raziskavo smo razdelili na tri področja, in sicer: na vodenje portfolia, portfolio in profesionalni razvoj ter namen oziroma razloge vodenja portfolia. Na podlagi raziskav smo ugotovili, da vodenje portfolia v praksi še ni povsem uveljavilo. A kljub temu rezultati prikazujejo pozitivne lastnosti vodenje portfolia ter vpliv le-tega na profesionalni razvoj vzgojitelja.
Ključne besede: Portfolio, profesionalni razvoj, refleksija, vzgojitelj.
Objavljeno v DKUM: 27.10.2020; Ogledov: 1573; Prenosov: 211
Celotno besedilo (1,31 MB)