SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 42
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Profesionalni razvoj vzgojiteljev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Špela Oblak, 2007, diplomsko delo

Ključne besede: profesionalni razvoj, vzgojitelji, izobraževanje
Objavljeno: 31.03.2008; Ogledov: 2540; Prenosov: 517
.pdf Celotno besedilo (448,51 KB)

2.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA ŠOLSKIH SVETOVALNIH DELAVCEV Z METODO POKLICNE BIOGRAFIJE
Eva Pančur, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja šolskih svetovalnih delavcev z metodo poklicne biografije s teoretičnega vidika obravnava šolsko svetovalno službo, posamezne profile šolskih svetovalnih delavcev ter dejavnike, ki vplivajo na njihov profesionalni razvoj med formalnim izobraževanjem in po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih šolski svetovalni delavci sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj. Pri tem me je zanimalo, kako si sami udeleženci raziskave razlagajo njihov vpliv. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne biografije, ki je ena izmed metod kvalitativnega raziskovanja, ki nam da vpogled v neko dogajanje, omogoči nam, da razumemo smisel dogodkov, sprememb iz perspektive posameznika. Kot udeleženci raziskave so sodelovali različni profili šolskih svetovalnih delavcev. Ugotovitve so predstavljene v obliki zaključnih misli v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: šolska svetovalna služba, šolski svetovalni delavec, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne biografije
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2496; Prenosov: 452
.pdf Celotno besedilo (915,33 KB)

3.
Pogledi študentov in učiteljev matematike na profesionalni razvoj učitelja
Danijela Rus, 2009, diplomsko delo

Opis: V današnjem, hitro spreminjajočem se svetu, sta kompleksnost učiteljeve vloge in visoka pričakovanja različnih družbenih skupin do učiteljskega poklica že skoraj nekaj običajnega. Vsak učitelj, tudi učitelj matematike, naj bi bil strokovno avtonomen in sposoben diagnosticiranja in inoviranja lastne prakse. Vse to pa zahteva nenehno učenje in profesionalni razvoj tako posameznega učitelja kot celotne šole. Vseživljenjsko učenje je skupni imenovalec različnih vrst in oblik učenja s ciljem, da se izboljšajo znanje in spretnosti posameznika. Profesionalni razvoj učiteljev je del vseživljenjskega učenja, ki se začne, ko oseba začne delati kot učitelj (Terhart, 1997; povz. po Valenčič Zuljan, 2001). Zajema vse učne izkušnje, ki neposredno ali posredno koristijo posamezniku in prispevajo h kakovosti njegovega dela v razredu. Prek njih učitelj razvija kritično znanje, spretnosti in sposobnosti na vseh področjih svojega poklicnega življenja. Pojavi, kot so: različnost učencev; nova spoznanja na področju didaktike, psihologije, težja obvladljivost učencev… so za učitelja hkrati izziv in grožnja ter terjajo od njega višjo stopnjo profesionalnosti, torej zmožnost poglobljene in situaciji ustrezne strokovne presoje (refleksije) ter obvladovanja širokega repertoarja metod in pristopov. Učitelji se bodo profesionalno in osebnostno razvijali ter izboljševali kvaliteto svojega dela pri pouku, če bodo čim bolj dovzetni do sprememb in jih sprejemali kot izzive. Poleg tega pa je pomembno, da se tudi študentje kot bodoči učitelji zavedajo pomena razvoja profesionalnega razvoja in vseživljenjskega učenja, saj bodo tako na že omenjene izzive prej in bolje pripravljeni. Profesionalna rast učitelja je vseživljenjski proces, ki vključuje nenehno učenje na poklicni poti (Valenčič Zuljan, 2001). V začetku moje diplomske naloge se bom usmerila predvsem na opis značilnosti profesionalnega razvoja učitelja. Zanimale me bodo razlike med pojmovanjem ideje novega profesionalizma, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja ter oblike poklicnega učenja učiteljev. Prav tako bom raziskovala dejavnike, ki vplivajo na učiteljev profesionalni razvoj ter njihove posledice, ki spreminjajo ter preoblikujejo učitelja na njegovi poklicni poti. Namen diplomske naloge je osvetliti pojem profesionalnega razvoja učitelja matematike z vidika bodočih učiteljev (zdaj še študentov) ter z vidika učiteljev, ki že imajo različno dolge izkušnje s poučevanjem. Z uporabo mešane (kombinirane) raziskovalne metodologije (mixed methods research) bom ugotavljala: (1) če so študentje matematike prepričani o ustreznosti izbire svojega študija in kaj vse je sovplivalo na njih, da so se odločili za svoj študij. Raziskovala bom, kakšno mnenje imajo študentje o profesionalnem razvoju učitelja ter kakšne so njihove želje in pričakovanja glede njihove poklicne poti. Hkrati bom z empirično raziskavo (2) predstavila pomembnejše dogodke in izkušnje, ki so zaznamovali učiteljeve dosedanje poučevanje ter ugotovila, kje vidijo motivacijo za vztrajanje v poučevanju. Metoda prvega (teoretičnega) dela moje diplomske naloge bo analitsko-primerjalni študij literature, kjer bom uporabila naslednje metode: komparativna metoda, metoda analize in sinteze ter metoda generalizacije in specializacije. Empirični del diplomske naloge bo sestavljen iz dveh metod. Prva bo avtobiografska metoda, kjer bom v okviru postopka zbiranja podatkov uporabila navodila za pisanje poklicne avtobiografije (vzorec učiteljev matematike). Druga metoda pa bo deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskovanja, kjer bom za zbiranje podatkov uporabila anketni vprašalnik (vzorec študentov matematike).
Ključne besede: Ključne besede: učitelj, profesionalni razvoj, kompetence učitelja, novi profesionalizem, reflektivno poučevanje, modeli učiteljevega profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, poklicno učenje, poklicna biografija.
Objavljeno: 12.05.2009; Ogledov: 3265; Prenosov: 647
.pdf Celotno besedilo (2,24 MB)

4.
STRES IN PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Janja Pulko, Maja Rajh, 2009, diplomsko delo

Opis: Stres je tesno povezan z našim vsakdanjim življenjem in delom. Lahko bi rekli, da jima daje močan pečat. Dejstvo je, da je vsak poklic kdaj stresen in poklic učitelja razrednega pouka pri tem ni izjema. V diplomskem delu smo se tematike stresa lotili v navezavi na poklicni razvoj učitelja in umestitev šole v urbano ali ruralno okolje. V teoretičnem delu naloge opišemo poklic učitelja in opredelimo termin stres ter predstavimo simptome, vrste in faze stresa ter kako stresogene situacije vplivajo na poklic učitelja. Teoretični del zaključujemo s podrobnejšimi napotki, kako se s stresom soočiti in kako ga v vsakdanjem življenju uspešno obvladovati. V empiričnem delu pa smo ugotavljali, kakšna je pojavnost stresa pri učiteljih razrednega pouka na območju severovzhodne Slovenije. Pri tem nas je še posebej zanimalo, ali obstaja razlika v prisotnosti stresa pri učiteljih, ki poučujejo na mestnih in podeželskih šolah in pri učiteljih z različno delovno dobo. Rezultati so pokazali, da se učitelji pri svojem delu s stresom srečujejo in pri sebi opažajo zlasti telesne in čustvene simptome stresa. Obremenjujoče oziroma stresno pa na učitelje vplivajo vsakodnevno delo z učenci, odnosi z vodstvom šole, s sodelavci in s starši učencev. Pri tem nismo opazili bistvenih razlik glede na delovno dobo učiteljev in glede na to, kakšen status ima šola, na kateri ti učitelji poučujejo. Ugotovili pa smo, da učitelji stres dokaj uspešno obvladujejo z različni strategijami, pri tem še posebej izstopajo učitelji, ki so zaposleni v urbanih okoljih.
Ključne besede: Razredni učitelj, profesionalni razvoj, mesto – podeželje, stres, simptomi stresa, stresogene situacije, obvladovanje stresa.
Objavljeno: 11.06.2009; Ogledov: 2767; Prenosov: 475
.pdf Celotno besedilo (1012,10 KB)

5.
PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV RAZREDNEGA POUKA
Anja Ivajnšič, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo z naslovom Profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka opredeljuje profesionalni razvoj učiteljev, njegove bistvene značilnosti, faze in modele ter dejavnike, ki vplivajo nanj. V empiričnem delu smo ugotovili, v kolikšni meri so učitelji razrednega pouka procesno orientirani v svojih pojmovanjih pri lastnem učenju, in sicer glede regulacije učenja, znanja, skupinskega učenja, sposobnosti in tolerance do negotovosti. Prav tako smo proučili, kakšna sta njihov pogled in odnos do stalnega strokovnega spopolnjevanja. Pri tem so nas zanimale razlike med učitelji s končano pedagoško fakulteto in pedagoško akademijo ter učitelji z različnim številom let poučevanja (0-10 let, 11-20 let, več kot 20 let poučevanja). Uporabljena je bila deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega raziskovanja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnih vprašalnikov. Ugotovili smo, da med učitelji z različno zaključeno fakulteto/akademijo in med učitelji z različnim številom let poučevanja v pojmovanjih lastnega učenja ni bistvenih razlik. Večini učiteljev so bližja procesno orientirana pojmovanja in ne tradicionalna. V odnosu do stalnega strokovnega spopolnjevanja prav tako ni bistvenih razlik, statistično značilna razlika se kaže le v vzrokih za neudeležbo na programih stalnega strokovnega spopolnjevanja. Tako smo interpretirali rezultate glede na celoten vzorec. Učitelji se med različnimi oblikami vseživljenjskega učenja najpogosteje udeležujejo programov stalnega strokovnega spopolnjevanja, nad katerimi so se jim pričakovanja le delno uresničila. Obiskujejo jih pogosto in večinoma zaradi seznanitve z novostmi. Uporabnost programov spopolnjevanja v praksi je velika, še več dodatnega spopolnjevanja pa si učitelji želijo na področjih integracije otrok s posebnimi potrebami.
Ključne besede: Ključne besede: profesionalni razvoj učiteljev razrednega pouka, značilnosti profesionalnega razvoja, faze in modeli profesionalnega razvoja, dejavniki profesionalnega razvoja, učiteljeva pojmovanja in prepričanja, stalno strokovno spopolnjevanje.
Objavljeno: 06.07.2009; Ogledov: 2649; Prenosov: 681
.pdf Celotno besedilo (923,40 KB)

6.
MENTORJI V INTEGRIRANI PRAKSI ŠTUDENTOV PREDŠOLSKE VZGOJE
Jasna Klasinc, 2010, diplomsko delo

Opis: Pridobivanje praktičnih izkušenj je za vsakega študenta izrednega pomena. Prav zato je praktičnemu izobraževanju študentov potrebno namenjati raziskovalno pozornost. Kako je dejansko z integrirano prakso študentov predšolske vzgoje pri nas, bi lahko ugotavljali na različne načine, mi smo za mnenje povprašali tiste, ki so neposredno vključeni v njeno izvajanje, vzgojitelje mentorje, pri katerih študentje predšolske vzgoje Pedagoške fakultete v Mariboru integrirano prakso tudi opravljajo. Namen diplomskega dela Mentorji v integrirani praksi študentov predšolske vzgoje je bil ugotoviti, kako organiziranost in vsebino integrirane prakse doživljajo in sprejemajo vzgojitelji mentorji ter kakšen odnos vlada med njimi in študenti na integrirani praksi. Pri vseh teh postavkah smo skušali najti tudi razlike med vzgojitelji mentorji glede na dolžino delovne dobe in stopnjo izobrazbe. Raziskava je pokazala, da mentorji integrirano prakso doživljajo zelo pozitivno, predvsem odnose s študenti, nekaj sprememb je bilo predlaganih na področju organizacije in vsebine, kar je razumljivo, saj se na tem področju dejansko oni prilagajajo zahtevam fakultete, kar pa jim seveda marsikdaj prinese težave. Ker se je z letošnjim študijskim letom začel izvajati prenovljen študijski program predšolske vzgoje, ki prinaša nekaj novosti na področju praktičnega usposabljanja, bi bilo seveda zanimivo primerjati, kako bodo vzgojitelji mentorji doživljali integrirano prakso po prenovljenem programu.
Ključne besede: Ključne besede: predšolska vzgoja, pedagoška praksa, integrirana praksa, profesionalni razvoj, mentorstvo.
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 1875; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (582,34 KB)

7.
PROUČEVANJE UČITELJEVEGA PROFESIONALNEGA RAZVOJA Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Simona Lobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje učiteljevega profesionalnega razvoja z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj učiteljev med formalnim izobraževanjem, in tiste po formalnem izobraževanju, ter opredeli oblike poklicnega učenja. Teoretični del zajema še natančen opis pedagoškega raziskovanja z avtobiografsko metodo. Namen empiričnega dela je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih učitelji razrednega pouka sami izpostavljajo kot pomembne za svoj profesionalni razvoj, kakšen je položaj učitelja danes, kakšen naj bi bil oz. je dober učitelj ter spoznati, kakšen je njihov pogled o sebi kot učitelju v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale učiteljice razrednega pouka z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so zaradi slikovitejše ponazoritve odnosa in doživljanja predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se je večina učiteljic za izbiro študija odločila zaradi razlogov iz aspiracije in stereotipov. Na odločitev je vplivala tako pozitivna kot negativna podoba učitelja. Poudarijo pomanjkanje prakse v času študija ter poudarijo vlogo dobrega ali slabega mentorja. Dodatna strokovna izobraževanja so neprekinjen del učiteljevega profesionalnega razvoja. Udeležijo se izpopolnjevanj na močnih ali šibkih področjih njihovih znanj. Veliko dodatnih izobraževanj je zahtevala uvedba devetletke. Poudarjen je primanjkljaj v dodatnem strokovnem izpopolnjevanju za delo z otroki s posebnimi potrebami. Pomemben dejavnik profesionalnega razvoja je dobra šolska klima, ki lahko pozitivno ali negativno vpliva na profesionalno pot učitelja. Prihodnost učitelja zaznamuje strah pred razvrednotenjem tega poklica.
Ključne besede: Ključne besede: učitelji razrednega pouka, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Objavljeno: 20.04.2010; Ogledov: 2036; Prenosov: 332
.pdf Celotno besedilo (2,38 MB)

8.
PROFESIONALNI RAZVOJ UČITELJEV IN VZGOJITELJEV NA ZAČETKU KARIERE
Helena Kržišnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Profesionalni razvoj učiteljev in vzgojiteljev na začetku kariere obravnavamo eno najpomembnejših obdobij v karieri učitelja oziroma vzgojitelja - to je čas, ko prvič nastopimo službo. V literaturi se to obdobje obravnava kot eno najbolj stresnih v poklicni karieri, ki ga avtorji slikovito opisujejo z besednimi zvezami kot so stopnja preživetja, šok resničnosti, boleč začetek in podobno. V prvem, teoretičnem delu naloge, so predstavljene osnovne značilnosti profesionalnega razvoja kariere učitelja oz. vzgojitelja, in sicer kako 0 ta poteka, kaj nanj vpliva in kakšen je njegov pomen. Kakšno je dejansko stanje, smo preverili med pripravniki, ki opravljajo pripravništvo v slovenskih šolah in vrtcih. S pomočjo ankete, izvedene med pripravniki vzgojitelji in pripravniki profesorji razrednega pouka, smo pridobili podatke o tem, kako doživljajo svoj vstop v poklic, s kakšnimi težavami se srečujejo in katere naloge jim povzročajo največ težav. Ker pri profesionalnem razvoju, še zlasti v času pripravništva, igra pomembno vlogo tudi mentor, smo skušali izvedeti, koliko njegove pomoči pripravniki potrebujejo in ali menijo, da je njegova pomoč zadostna. Kakšni so načrti pripravnikov v bodoče, je bilo zadnje in morda najpomembnejše vprašanje, ki smo jim ga zastavili. Profesionalni razvoj je namreč kontinuiran proces, ki naj se nikoli ne bi ustavil.
Ključne besede: profesionalni razvoj, poklicni razvoj, strokovna usposobljenost, učitelji, vzgojitelji, pripravništvo, mentorstvo, stalno strokovno izpopolnjevanje
Objavljeno: 28.07.2010; Ogledov: 2347; Prenosov: 930
.pdf Celotno besedilo (888,83 KB)

9.
PROUČEVANJE PROFESIONALNEGA RAZVOJA VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK Z METODO POKLICNE AVTOBIOGRAFIJE
Anja Balažic, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Proučevanje profesionalnega razvoja vzgojiteljev predšolskih otrok z metodo poklicne avtobiografije v teoretičnem delu obravnava profil vzgojitelja predšolskih otrok ter dejavnike, ki vplivajo na profesionalni razvoj vzgojiteljev predšolskih otrok med formalnim izobraževanjem, in tiste, ki vplivajo nanj po formalnem izobraževanju. Namen empiričnega dela v diplomski nalogi je bil ugotoviti, kateri so tisti dejavniki, ki jih vzgojitelji predšolskih otrok sami izpostavljajo kot pomembne za njihov profesionalni razvoj, kakšen je njihov pogled na položaj vzgojitelja predšolskih otrok danes, kakšen je njihov pogled nase kot na vzgojitelja predšolskih otrok ter kako se v tej vlogi vidijo v prihodnosti. Pri raziskovanju je bila uporabljena metoda poklicne avtobiografije. V raziskavi so sodelovale vzgojiteljice predšolskih otrok z različnim številom let delovnih izkušenj. Ugotovitve so predstavljene v obliki citatov. Ugotovili smo, da se večina vzgojiteljic za ta poklic odloča zaradi želje po delu z otroki. Pri nekaterih se ta želja začne razvijati že v otroštvu. V času študija jih izzivajo nova spoznanja stroke. Veliko praktičnega znanja pridobijo v času pripravništva. Poudarjena je vloga dobrega mentorja. Pomemben dejavnik, ki vpliva na profesionalni razvoj vzgojiteljev, je tudi timsko delo, ki zahteva sodelovanje in usmerjenost k uresničevanju skupnih ciljev. Poudarjen je pomen stalnega strokovnega izpopolnjevanja. Uspešnost vzgojiteljevega dela v prihodnosti zaznamujejo stalna strokovna izpopolnjevanja na njegovih šibkih in močnih področjih.
Ključne besede: Ključne besede: vzgojitelj predšolskih otrok, profesionalni razvoj, kvalitativno raziskovanje, metoda poklicne avtobiografije
Objavljeno: 13.07.2010; Ogledov: 2600; Prenosov: 469
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

10.
NADALJNJE IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE UČITELJEV KEMIJE
Nataša Srt, 2010, diplomsko delo

Opis: Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje učiteljev je ena izmed oblik vseživljenjskega učenja, ki poleg študijskih programov za izpopolnjevanje in/ali pridobitev izobrazbe, učiteljem zagotavlja možnost za obnavljanje, razširjanje in poglabljanje znanja ter seznanjanje z novostmi stroke. Osnovni namen nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja je zagotavljanje profesionalnega razvoja ter strokovne in osebnostne rasti učiteljev. Cilj tega diplomskega dela je proučiti obseg in kakovost nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja učiteljev kemije v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja. V tem okviru nas je zanimalo: (1) kakšna je udeležba učiteljev kemije v programih nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja, (2) kakšen je vpliv programov nadaljnjega izobraževanje in usposabljanja na njihov profesionalni razvoj in (3) koliko programi nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja pripomorejo k pridobivanju in/ali izboljšanju posameznih kompetenc, ki jih učitelji kemije potrebujejo za uspešno izvajanje pedagoškega dela. V teoretičnem delu so predstavljena izbrana izhodišča za obravnavo dotičnega problema diplomskega dela, kjer je poudarek na izobraževanju in usposabljanju učiteljev, nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju učiteljev, kompetencah in profesionalnem razvoju. Za potrebe naše obravnave je bila opravljena ustrezna empirična raziskava. Na temelju obravnave rezultatov statistične obdelave pridobljenih podatkov smo ugotovili, da si anketirani učitelji kemije želijo predvsem programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja s področja eksperimentalnega dela in rabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku.
Ključne besede: kompetence, nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, profesionalni razvoj, učitelj kemije.
Objavljeno: 18.11.2010; Ogledov: 1861; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (4,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici