| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Procesi profesionalizacije na področju zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji
Marjan Malešič, Julij Jeraj, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen članka je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na stopnjo profesionalnosti področja zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji. Proces profesionalizacije razumemo v strukturnem in funkcionalnem smislu. Metode: Pri proučevanju smo uporabili metodo analize vsebine normativnih dokumentov, programov izobraževanja in usposabljanja ter publikacij, ki jih izdajajo ustanove sistema ter raziskovalni inštituti. Analizirali smo podatke Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) o strukturi zaposlenih na obravnavanem področju ter njihovem izobraževanju in usposabljanju. Nestrukturiran intervju smo izvedli s tremi predstavniki URSZR in dvema predstavnikoma gasilske organizacije. S sekundarno analizo javnomnenjskih podatkov in njihovo interpretacijo smo predstavili odnos javnosti do sistema varstva pred nesrečami in njegovih posameznih akterjev. Ugotovitve: Z raziskavo smo ugotovili, da področje zaščite, reševanja in pomoči ni v celoti profesionalizirano niti v strukturnem niti v funkcionalnem pogledu. Popolna strukturna profesionalnost ni smotrn cilj, saj sistem v veliki meri temelji na visoko razvitem prostovoljstvu, ki je potrebno za spoprijemanje sistema z nesrečami. Temu navkljub bi bilo treba poklicne strukture okrepiti, vsaj primerljivo z ravnjo izpred dveh desetletij in več oziroma glede na njihove obstoječe sistemizacije delovnih mest. K povečanju stopnje funkcionalne profesionalnosti bi prispevala uporaba vseh obstoječih možnosti izobraževanja in usposabljanja ter oblikovanje specialističnih programov na področju zaščite, reševanja in pomoči. Oblikovanje enotnega profesionalnega združenja bi prispevalo k poenotenju standardov na področju izobraževanja in usposabljanja ter k oblikovanju skupnega etičnega kodeksa. Omejitve: Avtorja članka v analizo nista mogla vključiti vseh struktur, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, temveč sta se osredotočila zgolj na ključne akterje s področja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči. Praktična uporabnost: Praktična uporabnost analize je v pričakovanju, da bi uresničenje vseh predlogov, ki izhajajo iz ugotovitev, omogočilo uspešnejše spoprijemanje z izzivi na področju odziva na nesreče in še povečalo ugled sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v javnosti. Izvirnost: Članek je izviren, vendar temelji na citirani literaturi, virih in podatkih.
Ključne besede: profesionalizacija, zaščita, reševanje in pomoč, Civilna zaščita, gasilci, izobraževanje in usposabljanje, etika, javno mnenje, Slovenija
Objavljeno: 16.05.2020; Ogledov: 271; Prenosov: 28
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Profesionalizacija zasebnega varstva v Sloveniji
Miha Dvojmoč, Andrej Sotlar, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je bil opraviti analizo razvoja zasebnega varstva, predstaviti razvitost posameznih značilnosti poklicev/profesij in nakazati rešitve za nadaljevanje procesa profesionalizacije zasebnega varovanja in detektivske dejavnosti v Sloveniji. Metode: Opravljen je bil pregled znanstvenih in strokovnih del, zakonskih in podzakonskih aktov, evidenc, seznamov in spletnih strani državnih organov, zbornic, izobraževalnih ustanov, profesionalnih združenj idr. Prispevek je koncipiran okrog ključnih značilnosti procesa profesionalizacije, kot so zakonska zaščitenost poklica/profesije, izobraževanje in usposabljanje, profesionalna etika, obstoj strokovnih revij, profesionalna združenja in odnosi z javnostmi.Ugotovitve:Zasebno varovanje in detektivska dejavnost se v Sloveniji razvijata že približno trideset let. V tem času so se razvili različni poklici, določeni so bili poklicni standardi in nastale so ustanove, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem. Poklici na področju zasebnega varovanja so bolje zakonsko zaščiteni kot detektivski poklic. Med ostalimi značilnostmi procesa profesionalizacije sta zelo izražena profesionalna etika in obstoj profesionalnih združenj, kar pa ne preseneča, saj sta celo zapovedana z zakonom. Slabše kaže na področju strokovnih revij in odnosov z javnostmi, saj je zasebno varstvo v družbi še vedno slabo prepoznavno. Za uspešen nadaljnji razvoj in profesionalizacijo zasebnega varstva bo treba dokončno urediti področje izobraževanja in usposabljanja, preprečiti nelojalno konkurenco, zasebnovarnostnemu osebju pa zagotoviti boljše plače. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo celostno študijo in oceno procesa profesionalizacije zasebnega varstva v Sloveniji v zadnjih dvajsetih letih.
Ključne besede: zasebno varstvo, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, profesionalizacija, poklic, profesija, izobraževanje, usposabljanje, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 167; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (451,52 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Profesionalizacija penološke stroke v Sloveniji
Gorazd Meško, Rok Hacin, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka:V prispevku se osredotočamo na razvoj in profesionalizacijo penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji. Predstavljene so glavne značilnosti posameznih obdobij penološke profesije glede na kriterije profesionalizacije.Metode:Za namen prispevka smo opravili pregled razvoja penološke stroke, raziskav in sprememb zakonodaje, ki kažejo na različne usmeritve profesionalizacije dela v slovenskih zaporih in prevzgojnem domu.Ugotovitve:Proces profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji lahko razdelimo na tri obdobja. Za prvo obdobje, ki je trajalo do 1968, je bil značilen močan vojaški in miličniški vpliv, ki se je odražal v avtoritarnosti in rigidnih odnosih med zaporskimi delavci in obsojenci. V drugem obdobju, ki je trajalo do 1991, se usmeritev izvrševanja kazenskih sankcij prenese z varnostne komponente na tretma obsojencev. Zadnje obdobje profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja se je začelo po osamosvojitvi Republike Slovenije 1991, ko se je pozornost slovenske penologije usmerila v skrb za varstvo pravic obsojencev in njihovo obravnavanje v skladu z evropskimi standardi.Omejitve/uporabnost raziskave:Omejen dostop do neobjavljenih strokovnih besedil, ki onemogoča poglobljeno predstavitev posameznega obdobja profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja, predstavlja glavno omejitev študije. Zaradi prenehanja izdajanja Penološkega biltena na začetku devetdesetih so bili na voljo predvsem viri s področja raziskovalnega dela in letna poročila Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij. Praktična uporabnost:Ugotovitve prispevka predstavljajo nekaj vidikov procesa profesionalizacije slovenske penološke stroke in zaporskega osebja ter poudarjajo prednosti in izzive v razvoju profesionalizacije, ki bi jih bilo treba upoštevati v nadaljnjem procesu profesionalizacije.Izvirnost/pomembnost prispevka:Prispevek predstavlja sistematični pregled profesionalizacije penološke stroke in zaporskega osebja v Sloveniji od sredine petdesetih let 20. stoletja do današnjih dni.
Ključne besede: zapori, zaporsko osebje, profesionalizacija, usposabljanje, izobraževanje, raziskave, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 236; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (364,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Profesionalizacija slovenske policije
Branko Lobnikar, Maja Modic, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je prikazati zgodovinski pregled, analizo trenutnega stanja in izzive za prihodnost na področju profesionalizacije policije v Sloveniji.Metode: Prispevek temelji na pregledu domačih in tujih strokovnih ter znanstvenih del, zakonskih aktov, strateških dokumentov, raziskovalnih poročil in spletnih strani.Ugotovitve:Slovenska policija je v zadnjih 150 letih šla skozi korenite procese transformacije, ki so od nje terjali veliko organizacijskih in funkcijskih sprememb. Tako v Sloveniji kot tudi širše, v Evropi, se policija spreminja v mlado profesijo. Ocenjujemo, da je v primerjavi z drugimi institucijami pluralne policijske dejavnosti, policija šla najdlje po poti profesionalizacije. Razvite ima vse ključne elemente profesije, od vse daljšega in natančno predpisanega specializiranega izobraževanja za vstop v policijski poklic, ki se lahko opravlja samo v policijski organizaciji, preko etičnega kodeksa in strokovnih publikacij, do profesionalnih združenj. Ker pa policija v sodobnih družbah ne deluje sama, se lahko razvija samo v soodvisnosti z drugimi izvajalci policijske dejavnosti: občinskim redarstvom, carino, pravosodno policijo, zasebnim varovanjem in detektivsko dejavnostjo. Med ključnimi izzivi v bodoče tako ostaja sodelovanje med temi različnimi akterji s področja zagotavljanja varnosti, pri čemer velik del odgovornosti nosi tudi nacionalna politika na področju varnosti.Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja strnjen in natančen pregled procesov, časovnih mejnikov, ključnih sprememb in izzivov, povezanih s profesionalizacijo policije v Sloveniji.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, izobraževanje, usposabljanje, profesionalizacija, profesija, poklici, Slovenija
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 207; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (464,17 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Vojaška profesija, profesionalizacija in profesionalizem v Slovenski vojski
Maja Garb, Bernarda Tominc, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je prikazati procese profesionalizacije v Slovenski vojski in oceniti posamezne elemente profesionalizma skozi teoretično prizmo.Metode:Prispevek prinaša pregled proučevanja in konceptov vojaške profesije in profesionalizma ter analizo Slovenske vojske skozi ključne elemente profesionalizma, kot so pridobivanje znanj ter izkazovanje in prenašanje znanj (publikacije), etika, odnos do uporabnikov oziroma civilno-vojaški odnosi in organiziranost v profesionalna združenja. Prispevek je izdelan na osnovi pregleda literature ter študije primera.Ugotovitve:Vojaška profesija naj bi sodila med najbolj znane in tradicionalne profesije, čeprav ji nekateri avtorji zaradi nedoseganja nekaterih standardov profesionalizma (npr. popolne profesionalne avtonomije) ta status oporekajo. Teorije profesionalizma so se razvile od identificiranja specifičnih značilnosti profesij do širšega razumevanja v smislu višjih standardov dela in obnašanja članov poklicnih struktur. Skleniti je mogoče, da se v Sloveniji pojem profesionalna vojska še vedno pogosto uporablja kot sinonim za poklicno vojsko, profesionalni standardi dela in obnašanja v Slovenski vojski pa se razumejo kot cilj za celotno institucijo in ne le za častniški zbor.Omejitve/uporabnost raziskave:Omejitve prispevka izhajajo iz dejstva, da ni opravljene aktualne strukturirane raziskave, na podlagi katere bi lahko spremljali spremembe. Zadnje obsežne empirične raziskave so bile narejene konec prejšnjega stoletja, večina aktualnih raziskovalnih rezultatov, predstavljenih v prispevku, je pridobljena iz zaključnih del študentov nekaterih študijskih programov.Praktična uporabnost: Članek prispeva k razumevanju pojma profesionalizacije in procesa profesionalizacije Slovenske vojske. Ugotovitve so lahko koristne tako za oblikovalce politik kot tudi za odločevalce, prispevek pa je namenjen tudi širši strokovni javnosti. Izvirnost/pomembnost prispevka:Pomen prispevka je v prikazu obstoječega stanja profesionalizacije Slovenske vojske.
Ključne besede: vojaška profesija, vojaški profesionalizem, profesionalizacija, izobraževanje, usposabljanje, Slovenska vojska
Objavljeno: 16.04.2020; Ogledov: 190; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (403,88 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Karierni sistem poklicnih vojakov - mednarodna primerjava
Miran Babič, 2015, diplomsko delo

Opis: Zaradi vzdrževanja dragega naborniškega sistema so nekatere države pričele s postopnim zmanjševanjem obsega pripadnikov oboroženih sil, kar je posledično privedlo do ukinitve obveznega služenja vojaškega roka. Z odločitvijo za profesionalizacijo se je tako v Slovenski vojski kot tudi v tujih oboroženih silah pojavila potreba po poklicnih vojakih. Vojska nastopa kot delodajalec, vojaški poklic pa se je uveljavil na trgu delovne sile. Vse te spremembe so privedle do drugačnega pristopa glede načrtovanja in razvoja kadrov. Delo v vojski pomeni biti sestavni del hierarhične lestvice, ki zajema vojake, podčastnike, častnike, vojaške uslužbence in civilne osebe, sleherni sestavni del pa je neposredno povezan z razvojem poklicne poti % s kariero. Primerjava kariernih sistemov poklicnih vojakov oboroženih sil Avstrije, Nemčije, Združenih držav Amerike in Slovenije kaže določene podobnosti pa tudi razlike. Podobnosti so naslednje: za poklicne vojake omenjenih držav velja, da podpišejo pogodbo o zaposlitvi za določen čas; po končanem osnovnem usposabljanju so razporejeni v enote na vojaške formacijske dolžnosti, kjer morajo glede na potrebe delovnega mesta določeni vojaki opraviti še specialistično usposabljanje; po določenem času v sistemu in ob izpolnjevanju pogojev lahko napredujejo in preidejo med podčastnike; ko pripadnikom preteče pogodba o zaposlitvi, jo lahko podaljšajo, če obstajajo potrebe po vojaških delovnih mestih in če to tudi sami želijo. Pri odhodu iz vojaškega sistema obstaja nekaj razlik. Tako v oboroženih silah Avstrije in Nemčije Služba za pridobitev poklicne kvalifikacije poskrbi in pripravi posameznika za civilni poklic ter mu pomaga pri pridobitvi nove zaposlitve. Za pripadnike ameriških oboroženih sil, ki zapuščajo vojaške vrste, vojaški sistem s pomočjo raznih programov pomaga pri vrnitvi v civilno življenje. V Slovenski vojski je poklicna pot vojaka zakonsko omejena s starostjo 45 let. Če je bil pripadnik v aktivni vojaški službi najmanj 15 let, mu po Zakonu o obrambi pripadajo pravice do odpravnine, drugega delovnega mesta v okviru ministrstva za obrambo ali pa prekvalifikacija za drug poklic.
Ključne besede: vojska, profesionalizacija, poklicni vojaki, karierni sistem, mednarodna primerjava, Slovenija, Avstrija, Nemčija, Združene države Amerike, ZDA, diplomske naloge
Objavljeno: 10.04.2015; Ogledov: 925; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (565,64 KB)

7.
Projekt razvoja in izdelave arkadne palice
Aleš Zarič, 2013, diplomsko delo

Opis: Projekt razvoja in izdelave arkadne palice je primarno namenjen učencem srednješolskih programov tehniških šol, dopušča pa dovolj fleksibilnosti pri določitvi zahtevnosti, da ga lahko izvajamo tudi z učenci v osnovnih šolah. Prav tako je primeren za izvenšolske dejavnosti ter krožke. Arkadna palica je izdelek, katerega izdelava posega na različna področja, njena uporaba pa združuje učenje z igro, pri čemer ohranja visoko stopnjo notranje motivacije. Modernizacija ter hiter tempo razvoja tehnologije imata tudi neželene stranske učinke, med katerimi je vsekakor nižja stopnja profesionalizacije, kot posledica večje dostopnosti. Podobno sliko lahko vidimo v glasbeni ter filmski industriji, kjer je večja dostopnost prav tako prispevala k padcu kvalitete. Arkadna palica, ki je v veliki meri namenjena za profesionalno igranje borilne zvrsti videoiger, tako deluje kot dobra protiutež trenutnim smernicam industrije videoiger. Slednje lahko zelo uspešno delujejo kot orodje za učenje različnih veščin, tako miselnih kot motoričnih. Načrti za sestavo arkadne palice, ki predstavljajo večino diplomske naloge, so predstavljeni na lahko razumljiv način, hkrati pa se držijo smernic tehničnega risanja. Osnovani so na četrti in trenutno zadnji seriji mojih avtorskih arkadnih palic, ki jih izdelujem za Slovensko skupnost borilnih videoiger. Izdelek je kompatibilen z obema glavnima konzolama (X360 ter PS3), kakor tudi z osebnim računalnikom (PC). Primeren je tako za prostočasno igranje, kakor tudi za turnirsko igro.
Ključne besede: projekt, arkadna palica, izdelava po naročilu, notranja motivacija, profesionalizacija, tehnično risanje, borilne videoigre, konzola, turnir
Objavljeno: 07.11.2013; Ogledov: 1207; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (42,48 MB)

8.
ORGANIZACIJSKI MODEL GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Klemen Šparovec, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili organizacijski model Gorske reševalne službe v Republiki Sloveniji, ki deluje kot javna, humanitarna in prostovoljna organizacija pod okriljem Gorske reševalne zveze Slovenije v okviru Uprave za zaščito in reševanje znotraj države. S pomočjo deskriptivne metode smo opisali obstoječe stanje organizacijskega modela in na podlagi situacijske (kontingente) teorije navedli ključne dejavnike, ki vplivajo na model organiziranosti omenjene organizacije. Zaradi širšega razumevanja smo se posluževali primerjalne analize, kjer smo določene segmente delovanja slovenske Gorske reševalne službe primerjali z visoko kotirano tovrstno službo v Švici. Poleg tega smo za boljše razumevanje opravili intervjuje oziroma pogovore z nekaterimi člani organizacije tako imenovanih pridobitev informacij iz prve roke. Na podlagi vseh teh analiz smo ugotovili nekatere pomanjkljivosti v organiziranosti Gorske reševalne službe Slovenije, hkrati pa smo razvili ideje o izboljšavah glede na dane možnosti. Torej, podrobneje smo proučili področje financiranja, sistem letalskega reševanja, status gorskega reševanja v državi in strukturo članov organizacije glede na usposobljenost, število in starost. Oblikovali smo predloge oziroma možnosti izboljšav, ki bi ob realizaciji pomenile bolj učinkovito in uspešno delovanje. Torej, letalsko reševanje združeno z enoto Helikopterskega nudenja medicinske pomoči (HNMP) v eno službo na profesionalni ravni, klasično reševanje z veliko bazo dobro usposobljenih prostovoljcev, boljše vrednotenje kot posledica statusne ureditve gorskega reševanja in bolj stabilna finančna struktura. Omenjene ureditve bodo v bodoče bazirale na podlagi ustreznega dialoga med državo in omenjenim nosilcem reševalne dejavnosti, kjer bo potrebna visoka mera vzajemnosti, razumevanja, prizadevanja za obstoj humanitarnih in prostovoljnih organizacij ter težnje k razvoju.
Ključne besede: gorsko reševanje, model organiziranosti, humanitarnost in prostovoljstvo, delna profesionalizacija
Objavljeno: 09.11.2012; Ogledov: 1046; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

9.
Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici