| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
PROBLEM MEDKULTURNOSTI PRI PREVAJANJU TRIVIALNE LITERATURE, NA PRIMERU ROMANOV ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU IN BOTER
Janko Trupej, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen pričujočega diplomskega dela je bil ugotoviti, kako so medkulturni in ideološki dejavniki vplivali na prevajanje trivialne literature v obdobju, ko je bila Slovenija članica SFRJ. Ti faktorji vplivajo na prevajalske strategije, zato se nekateri prevodi bistveno razlikujejo od izvirnikov. Raziskava je bila izvedena na podlagi primerjave izvirnikov in slovenskih prevodov romanov Boter, pisatelja Maria Puza in Zaklad v Srebrnem jezeru, katerega avtor je Karl May. Obe književni deli prištevamo med trivialno literaturo, ki dosega visoko branost in ima lahko na bralce zato močan vpliv. V diplomskem delu smo se pri primerjavi med izvirnikom in prevodom osredotočili na štiri kategorije: narodnost, rasizem, religija in profanost. S pomočjo metode Kitty M. van Leuven-Zwart smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja, itd. Ugotovili smo, da so bili prevodni premiki pri prevajanju Zaklada v Srebrnem jezeru pogostejši kot pri Botru in so bolj vplivali na makrostrukturno raven. Pri primerjavi prevajalskih strategij smo prišli do zaključka, da je razlog različen pomenski potencial del in različno ciljno bralstvo romanov.
Ključne besede: medkulturnost, ideologija, trivialna literatura, prevajalske strategije, prevodni premiki, narodnost, religija, rasizem, profanost, mikrostruktura, makrostruktura.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 2345; Prenosov: 305
.pdf Celotno besedilo (562,08 KB)

2.
PREVODNI PREMIKI KULTURNIH ELEMENTOV V ANTIUTOPIJI HANDMAID`S TALE
Romina Dobnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je bil ugotoviti, do katerih prevodnih premikov je prišlo pri prevajanju romana Deklina zgodba Margaret Atwood s posebnim poudarkom na analizi medkulturnih elementov te antiutopije. Pri primerjavi izvirnika s prevodom smo se osredotočili na tri kategorije: religijo, antifeminizem in profanost. S pomočjo metode za primerjavo in opis razlik med izvirnikom in prevodom, ki jo je razvila Kitty M. van Leuven-Zwart, smo na podlagi mikrostrukturne primerjave, torej primerjave na ravni povedi, ugotavljali, ali so morebitni prevodni premiki vplivali na makrostrukturo romana, torej na karakterizacijo pripovednih oseb, potek dogajanja itd. Ugotovili smo, da pri prevajanju elementov religioznih elementov ni prišlo do pretiranih mikrostrukturnih premikov, torej makrostruktura zgodbe ni bila prizadeta. Tudi pri analizi prevajanja antifeminističnih elementov nismo zaznali številčnejših mikrostrukturnih premikov, čeprav so se pojavili premiki v slogu in registru, kar je vplivalo na makrostrukturo zgodbe. Pri analizi prevajanja elementov profanosti pa smo ugotovili, da so bili le-ti omiljeni, kar je povzročilo mikrostrukturne premike in spremembe na makrostrukturni ravni zgodbe.
Ključne besede: medkulturni elementi, prevodni premiki, mikrostruktura, makrostruktura, religija, antifeminizem, profanost
Objavljeno: 23.03.2011; Ogledov: 1876; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici