1. Predlog izboljšave pakirne linije 2 v proizvodnem procesu cevarne podjetja Impol PCP: analiza, načrtovanje in implementacija : magistrsko deloTilen Tič, 2024, magistrsko delo Opis: Danes je vsako podjetje del globalnega trga, podjetja pa so prisiljena kontinuirano izboljševati konkurenčno sposobnost svojega dela. Eno od orodij za izboljševanje oziroma ohranjanje zadovoljstva kupcev je zagotavljanje kvalitete izdelkov. Zaradi pojavljanja površinskih napak na materialu med pakiranjem ter fizično zahtevnega dela zaposlenih se je podjetje odločilo za posodobitev pakirne linije. Ročno pakirno linijo je nadomestila polavtomatizirana linija.
V delu je predstavljeno podjetje, organizacija in postopek posodobitve pakirne linije 2. V diskusiji so ovrednoteni rezultati ter pojasnjeni cilji, ki so bili doseženi. Predstavljene so rešitve, ki bi povečale pretočnost in izboljšale delovni proces.
Projekt je temeljil na cilju izboljšanja zadovoljstva kupcev, ugodnejšemu delu zaposlenih na stroju, prav tako pa je pozitivno vplival na dodano vrednost podjetja.
Ključne besede: pakirna linija, produktivnost, kakovost izdelkov, fizična obremenitev zaposlenih, izboljšanje proizvodnega procesa
Objavljeno v DKUM: 11.06.2024; Ogledov: 118; Prenosov: 37
 Celotno besedilo (12,38 MB) |
2. Prenova informacijskega sistema za dvig produktivnosti zaposlenih v skladiščuKlemen Kljun, 2021, diplomsko delo/naloga Opis: Namen diplomskega dela je bil s študijo primera predstaviti potencial, ki ga ima prenova informacijskega sistema, za dvig produktivnosti zaposlenih v skladišču. V ta namen smo predstavili kategorizacijo skladiščnih informacijskih sistemov, opredelili mere produktivnosti v skladiščih, predstavili skladiščno poslovanje izbranega podjetja, predstaviti izbran informacijski sistem ter izmeriti produktivnost zaposlenih pred prenovo skladiščnega informacijskega sistema in po njej.
Ključne besede: produktivnost zaposlenih, skladišče, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 828; Prenosov: 55
Celotno besedilo (1,08 MB) |
3. Razvoj modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0Rok Črešnar, 2021, doktorska disertacija Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu.
Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije.
Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0.
V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Ključne besede: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 1572; Prenosov: 211
Celotno besedilo (5,32 MB) |
4. Vpliv zadovoljstva zaposlenih na produktivnost v Tiskarni Novo mesto, d.d.Simona Cimperman, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V magistrski nalogi z naslovom Vpliv zadovoljstva zaposlenih na produktivnost v Tiskarni Novo mesto, d. d. smo želeli ugotoviti, kakšna je stopnja zadovoljstva zaposlenih na delovnem mestu v podjetju in ali ima zadovoljstvo res vpliv na produktivnost zaposlenih. Ob tem nas je zanimalo tudi, kateri so tisti dejavniki, ki vplivajo na delovno zadovoljstvo.
V Tiskarni Novo mesto, d. d., v zadnjih letih zaznavamo pojav nezadovoljstva zaposlenih. Poslabšali so se medsebojni odnosi in komunikacija vodilnih s podrejenimi, delovno vzdušje je slabo.
V raziskavi je sodelovalo 71 zaposlenih, med katere smo razdelili anketne vprašalnike povezane z zadovoljstvom na delovnem mestu. Prišli smo do ugotovitve, da so zaposleni srednje zadovoljni – povprečna ocena delovnega zadovoljstva zaposlenih je bila 3,1 (ocenjevano na 5-stopenjski Likertovi lestvici). Pri tem sta bila najslabše ocenjena dejavnika delovnega zadovoljstva možnost napredovanja in možnost izobraževanja. Ugotovili smo, da so prejemanje pohval in nagrad ter dobri medsebojni odnosi tisti dejavniki, ki vplivajo na delovno zadovoljstvo, konflikt pa je tisti, ki delovno zadovoljstvo zmanjšuje. Obstoja povezanosti med delovnim zadovoljstvom in produktivnostjo nismo odkrili (r = -0,061).
Rezultati analize vprašalnikov so pokazali, da si zaposleni za dobro opravljeno delo želijo prejeti več pohval in nagrad. V prihodnje je potrebno delati predvsem v smeri izboljšanja možnosti napredovanja in izobraževanja zaposlenih. Potrebno je vzpostaviti jasen sistem napredovanja in spodbujati zaposlene, da dobijo dodatno izobrazbo, kajti bolj kompetentni zaposleni so v večji meri motivirani za opravljanje svojega dela, kar vodi v to, k čemur stremi obravnavano podjetje – v večjo produktivnost.
Ključne besede: - zadovoljstvo zaposlenih
- medsebojni odnosi
- delovna uspešnost
- produktivnost
Objavljeno v DKUM: 03.06.2016; Ogledov: 2135; Prenosov: 428
Celotno besedilo (1,59 MB) |
5. VPLIV MOTIVIRANJA ZAPOSLENIH NA NJIHOVO ZAVZETOST PRI PRODAJI NEKATERIH STORITEV NACIONALNEGA POŠTNEGA OPERATERJAJasna Trdin, 2015, magistrsko delo Opis: Ena izmed ključnih nalog managementa v povezavi s težnjo po poslovni učinkovitosti in uspešnosti je spodbujanje zaposlenih, da več in bolje delajo. Ključni dejavnik, ki pripomorejo k uspešnosti in učinkovitosti posameznika, tima in podjetja kot celote, je motivacija. V času recesije pridobivajo pomen nematerialni načini motiviranja zaposlenih, vendar je ob upadanju storitev in dohodka, v negotovih razmerah težje obdržati delovno moralo zaposlenih. Podjetje, ki gradi svojo konkurenčno prednost na pripadnih in zvestih zaposlenih, mora skrbno izbrati optimalni način njihovega motiviranja. Motivaciji se lahko posvetimo šele, ko dohodek zadostuje za spodobno življenje zaposlenih. Pomen vlaganj v zaposlene in močan vpliv zadovoljstva zaposlenih, njihove zvestobe in produktivnosti na zaznano vrednost storitev, zadovoljstvo in zvestobo kupcev, ki vodi k dobičku in rasti podjetja, pojasnjuje »Storitvena verige dobička«. Prepoznavanja vplivnih dejavnikov motiviranja zaposlenih smo oprvili na primeru gospodarske družbe Pošta Slovenije, na njihovo zavzetost za delo in vpliv na prodajo blaga in nekaterih storitev družbe.
Ključne besede: motiviranje zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih, zvestoba zaposlenih, produktivnost zaposlenih, Storitvena veriga dobička, zaznana vrednost storitev, zadovoljstvo in zvestoba kupcev, vlaganje v zaposlene.
Objavljeno v DKUM: 09.09.2015; Ogledov: 1322; Prenosov: 197
Celotno besedilo (1,83 MB) |
