| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 80
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Ekonomski pomen mest in primerjava razvitosti največjih slovenskih mest z izbranimi mesti v evropski uniji
Špela Perko, 2022, diplomsko delo

Opis: Mesta privabljajo različne skupine ljudi, pri tem tudi visoko izobražene. Razlog temu pripišemo boljšim zaposlitvenim in družbenim priložnostim kot so na podeželju. Tako se izkoriščajo potenciali posameznikov, podjetja pa lažje najdejo ustrezno delovno silo in druge produkcijske dejavnike, kar vodi k inovacijam ter višji produktivnosti. Prednost pa predstavlja tudi lokacija mesta in ukvarjanje z dejavnostjo, ki je prilagodljiva na dolgi rok. Produktivnost je tako glavni dejavnik gospodarske rasti mest. Značilno je tudi, da manjša mesta dosegajo višjo produktivnost in rast kot velika mesta. Izzivi, ki nastajajo v urbanih središčih, so stanovanjska problematika, staranje in segregacija prebivalstva ter izzivi podnebnih sprememb. V diplomskem delu smo na osnovi podatkov Eurostata in OECD podrobneje analizirali izbrane kazalnike razvitosti in anketne zaznave meščanov za glavna in prva oziroma druga največja mesta držav članic EU za leta 2006, 2008, 2009, 2011, 2012, 2015, 2018 in 2019 ter primerjali razvitost Maribora in Ljubljane z ostalimi opazovanimi mesti. Ugotovili smo, da sta slovenski mesti leta 2015 beležili eno izmed višjih stopenj brezposelnosti, skozi analizirano obdobje pa sta beležili tudi relativno visoko stopnjo odvisnosti starejših in nizko stopnjo odvisnosti mladih. Ljubljana in Maribor sodita med najvarnejša mesta EU, vendar je pri tem Ljubljana skozi leta poslabšala svoj relativni položaj. V Ljubljani se je v analiziranih letih 2011 in 2015 glede na leto 2008 BDP na prebivalca zmanjšal, v letu 2018 pa je bil BDP na prebivalca med analiziranimi leti najvišji. Pri tem je ustvarjala višji BDP na prebivalca kot nekatera več milijonska mesta, kot sta na primer Berlin ali Barcelona.
Ključne besede: mesto, produktivnost, BDP na prebivalca, trajnostni razvoj, prihodnost mest.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2022; Ogledov: 56; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Vpliv šesturnega delovnika na individualno uspešnost, psihološko dobro počutje in produktivnost zaposlenih – Primer podjetja Plastika Skaza, d. o. o.
Emmett Clarkson, 2022, magistrsko delo

Opis: Raziskavo smo izvedli, da bi ugotovili, kakšne učinke ima krajši delovni dan zaposlenih na njihovo psihološko dobro počutje, individualno delovno uspešnost in delovno produktivnost. Da bi našli odgovore, navezujoče se na krajši delovnik in konstrukta psihološkega dobrega počutja ter individualne delovne uspešnosti, smo raziskavo opravili s pomočjo anketnega vprašalnika. Delali smo s podjetjem Plastika Skaza, d. o. o., kjer smo anketirali 45 zaposlenih. Od tega jih je 15 delalo 6 ur dnevno in 30 za polni delovni čas (8 ur dnevno). Uporabili smo faktorsko analizo in univariatna testa za primerjavo neodvisnih vzorcev ter ugotovili, da so zaposleni, ki svoje delo opravljajo 6 ur dnevno, na določenih področjih individualne delovne uspešnosti dosegli boljše rezultate v primerjavi z zaposlenimi, ki so zaposleni za polni delovni čas. V povezavi s konstruktom psihološkega dobrega počutja nismo našli statistično značilnih razlik med zaposlenimi, ki delajo 6, in tistimi, ki delajo 8 ur dnevno. Za analiziranje produktivnosti smo uporabili kombinacijo deskriptivnih in komparativnih raziskovalnih metod. Ugotovili smo, da krajši delovnik pozitivno vpliva na produktivnost zaposlenih.
Ključne besede: šesturni delovnik, individualna delovna uspešnost, psihološko dobro počutje, produktivnost, delovni čas
Objavljeno v DKUM: 07.10.2022; Ogledov: 85; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

3.
Celovita učinkovitost opreme v podjetju Arcont d. d. : magistrsko delo
Rok Antolin, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je prikazana uporaba OEE kazalnika na primeru delovnih sredstev na liniji za površinsko zaščito H6 podjetja Arcont d. d. Gre za ključen kazalnik merjenja uspešnosti obravnavanega proizvodnega procesa, ki je razdeljen na tri faktorje – razpoložljivost, zmogljivost in kakovost, ki omogoča celovit in kritičen pogled nad izkoriščenostjo razpoložljivih sredstev. Kazalnik je v proizvodnem svetu vse pogosteje uporabljen za analizo učinkovitosti proizvodnih podjetij z namenom spremljanja in izboljšanja produktivnosti proizvodnih procesov. V izbranem podjetju spremljanje in beleženje kazalnika OEE ni bila novost, saj so kazalnik že beležili v okviru službe za vitke procese. Namen naloge je bil OEE kazalnik obnoviti in sicer na način, da so faktorji točneje opredeljeni in objektivnejši, da so dobljeni rezultati verodostojnejši in, da podjetje skozi izračunane vrednosti OEE kazalnika lahko išče potencial za nadalje izboljšave v procesu.
Ključne besede: OEE, TPM, vitka proizvodnja, izgube, optimizacija, celovita učinkovitost, produktivnost, razpoložljivost, kakovost
Objavljeno v DKUM: 30.05.2022; Ogledov: 317; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

4.
Prenova informacijskega sistema za dvig produktivnosti zaposlenih v skladišču
Klemen Kljun, 2021, diplomsko delo/naloga

Opis: Namen diplomskega dela je bil s študijo primera predstaviti potencial, ki ga ima prenova informacijskega sistema, za dvig produktivnosti zaposlenih v skladišču. V ta namen smo predstavili kategorizacijo skladiščnih informacijskih sistemov, opredelili mere produktivnosti v skladiščih, predstavili skladiščno poslovanje izbranega podjetja, predstaviti izbran informacijski sistem ter izmeriti produktivnost zaposlenih pred prenovo skladiščnega informacijskega sistema in po njej.
Ključne besede: produktivnost zaposlenih, skladišče, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 30.11.2021; Ogledov: 348; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

5.
Primerjava produktivnosti dela v izbranih evropskih gospodarstvih
Evelin Landeker, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu preverjamo hipoteze o tendenčno počasnejši rasti produktivnosti dela in skupne faktorske produktivnosti v šestih evropskih gospodarstvih in v šestih gospodarskih sektorjih znotraj okvirnega obdobja od 1990 do 2019. Povprečne letne stopnje rasti BDP na uro dela in rasti BDP na zaposlenega se v drugem obdobju primerjalno s prvim obdobjem znižujejo v petih od šestih preučevanih držav, medtem ko se povprečne letne stopnje rasti BDP na prebivalca zmanjšujejo v vseh preučevanih državah. V petih od šestih opazovanih držav so se povprečne letne stopnje rasti skupne faktorske produktivnosti v letih od 2008–2018 glede na obdobje 1991–2007 zmanjšale. Sektor kmetijstva, gozdarstva in ribolova in sektor finančnih in zavarovalniških dejavnostih izkazujejo zniževanje povprečnih letnih stopenj rasti realne dodane vrednosti na uro dela v drugem časovnem okviru glede na prvi časovni okvir v vseh obravnavanih državah.
Ključne besede: produktivnost dela, skupna faktorska produktivnost, proizvodna funkcija, evropska gospodarstva.
Objavljeno v DKUM: 08.11.2021; Ogledov: 508; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

6.
Razvoj modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0
Rok Črešnar, 2021, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija se ukvarja z razvojem modela za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. Industrija 4.0 predstavlja novo paradigmo delovanja družbe, družbenih podsistemov, kot je ekonomski sistem in v tem okviru spreminja temeljne principe delovanja organizacij, ki je vse bolj odvisno od integracije visokotehnoloških rešitev in novejših filozofij poslovanja v njihovo delovanje. Namen Industrije 4.0 je skozi integracijo naprednih tehnologij in sodobnih filozofij delovanja in poslovanja organizacij izboljšati produktivnost, ki bo omogočala boljše izhodišče organizacij za konkurenčnost na trgu. Ampak, kot se je izkazalo iz obstoječih študij v znanstveni literaturi, je principe Industrije 4.0, predvsem tehnološke, izjemno težko implementirati v delovanje organizacij. V odziv na zaznane spremembe v organizacijah, kjer vplivi Industrije 4.0 na delovanje organizacij še niso povsem določeni, so se v literaturi pojavili modeli za sistemsko presojanje pripravljenosti organizacij na Industrijo 4.0. Ti modeli omogočajo presojo stanja implementacije praks in principov Industrije 4.0 z namenom ugotoviti skladnost organizacije s predpostavljenimi najboljšimi poslovnimi praksami novo nastalega organizacijskega okolja. Do tega trenutka so ti modeli zgolj konceptualno zastavljeni in niso razviti na temelju empiričnega preverjanja, ki bi natančno določilo, kako Industrija 4.0 dejansko vpliva na delovanje organizacije in na raven pripravljenosti organizacije. Dva do sedaj razvita najbolj popolna konceptualna modela za oceno pripravljenosti podjetij na Industrijo 4.0, ki zajameta večino dejavnikov organizacijskega delovanja in sta zaradi tega bila izbrana kot podlaga za našo študijo, sta bila osnovana iz strani National Academy of Science and Engineering - Acatech (Frauenhofer) in na Univerzi v Warwicku. Ta modela zajameta organizacijske dejavnike, za katere se predvideva, da bodo podvrženi največjim spremembam v okviru vplivov Industrije 4.0 na delovanje organizacij. Vendar pa, kljub svoji obsežnosti, spregledata pomembnejše vidike organizacijskega delovanja, ki so se v preteklosti izkazali za ključne pri zagotavljanju učinkovitosti in uspešnosti organizacij. Gre prvič za uporabo ključnih orodij managementa, drugič za osredotočanje na razvoj in uporabo ključnih kompetenc zaposlenih ter tretjič za temeljno lastnost oz. gradnik organizacijske uspešnosti, produktivnost. Namen študije je razviti in potrditi celovitejši model pripravljenosti na Industrijo 4.0, ki poleg že predvidenih dejavnikov sprememb v obstoječih modelih pripravljenosti na Industrijo 4.0, v presojo vključi tudi tri omenjene spregledane vidike, ki niso vključeni v obstoječe modele, tj. orodja managementa, kompetence zaposlenih in produktivnost. Namen pa je seveda tudi predstaviti ne zgolj konceptualno zastavljen, ampak tudi empirično preverjen in razširjen model za oceno pripravljenosti proizvodnih podjetij na Industrijo 4.0. V naši raziskavi smo se problema lotili na naslednji način. Najprej smo preverili, koliko je kombinacija Warwickovega in Acatechovega modela zanesljiva, pri čemer smo izhodiščni model za presojanje pripravljenosti na Industrijo 4.0 osnovali na temelju dimenzij obeh modelov, kar je služilo kot podlaga za nadaljnje izboljšanje modela. Kombinacija modelov je bila sestavljena, ker sta si modela nekoliko različna in je bilo zato potrebno vzeti nekatere dimenzije pripravljenosti iz enega ter druge iz drugega. Ta modela v kombinaciji v osnovi sistemsko zajameta vidike organizacijskega delovanja, vendar pa nobenega od modelov posamezno do sedaj še niso empirično aplicirali, da bi z njimi lahko izmerili simultane učinke na druga področja organizacijskega delovanja. Prav tako ta dva modela v osnovi nista upoštevala dveh pomembnih dejavnikov organizacijskega delovanja, ki sta pomembna v okolju Industrije 4.0, in sicer uporabo orodij managementa in ključne kompetence zaposlenih. Prav tako produktivnost v teh modelih ni predvidena ali upoštevana
Ključne besede: Industrija 4.0, model pripravljenosti za Industrijo 4.0, orodja managementa, kompetence zaposlenih, produktivnost, management, digitalizacija, organizacijsko delovanje, proizvodna podjetja.
Objavljeno v DKUM: 04.11.2021; Ogledov: 578; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (5,32 MB)

7.
Analiza orodij za delo na daljavo in ocena pripravljenosti organizacij na spremembe pogojev dela : master's thesis
Kamelija Chavdarova, 2021, magistrsko delo

Opis: During the Covid-19 pandemic, many companies have been forced to do remote work overnight to increase social distancing. This means new challenges, both for organizations as a whole and for the individuals within the organization who need to handle governance-related aspects and functions. Both managers and employees now need to accept these new conditions, partly to handle the changes that new governance structures entail, but above all to ensure that the business can be conducted in a satisfactory and successful manner. The e-collaboration tools thus play a crucial role in how employees can carry out their work from home in a similar way as in office, without losing productivity. The purpose of this master’s thesis is to research if the scenario for remote working is included in the strategic plan and companies are prepared to work from home. A survey questionnaire was conducted on 61 respondents from various ICT organizations, were forced to switch to remote work during the pandemic, focusing on examining productivity and underlying factors and experience of workers who are remote working.
Ključne besede: delo na daljavo, e-sodelovanje, orodja, IT podjetja, upravljanje, motivacija, produktivnost, pandemija
Objavljeno v DKUM: 24.05.2021; Ogledov: 428; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

8.
Določanje vpliva oblike, mase in položaja komisionirne enote na produktivnost
Tjaša Vovk, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Učinkovit ter dobro načrtovan komisionirni sistem sta velik plus za številna podjetja. Kljub temu, da je v današnjem času na voljo veliko različnih avtomatiziranih komisionirnih sistemov, pa v distribucijskih centrih ter skladiščih še zmeraj prevladuje ročno komisionirnanje. Ročno komisioniranje je zamudno ter porabi precej dragocenega časa, hkrati pa lahko dolgoročno negativno vpliva na zdravje komisionarjev. Zato je pomembno iskanje rešitev za hitrejše in učinkovitejše ročno komisioniranje, ki v čim manjši meri negativno obremenjuje komisionarje. V diplomski nalogi smo se posvetili predvsem analizi produktivnosti ročnega komisioniranja lahkih komisionirnih enot, ki so uskladiščeni na takšen regal, da lahko komisionar dostopa do vseh odlagalnih mest brez pomoči tehničnih naprav, kot so viličarji, lestve in podobno. S pomočjo eksperimentalne metode ter statistične analize smo prišli do rezultatov, ki kažejo, da imata tako masa kot velikost komisionirne enote vpliv na produktivnost. Prav tako so pokazali, da odlagalno mesto vpliva na hitrost jemanja komisionirne enote iz regala. Torej, produktivnost oziroma čas jemanja bi lahko izboljšali na podlagi dobre razporeditve komisionirnih enot na regalu, saj bi se čas jemanja ob pravilni postavitvi teh enot lahko skrajšal.
Ključne besede: človek k blagu, komisionirna enota, produktivnost, ročno komisioniranje, distribucijska logistika
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 468; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

9.
Izboljšava transakcije v programu SAP : diplomsko delo
David Skok, 2020, diplomsko delo

Opis: S to nalogo želimo prikazati, kako smo dosegli pohitritev programskih rešitev SAP, ki so bile zaradi vse večjega obsega dela nujno potrebne in niso zadoščale trenutnim programskim rešitvam. Naloge smo se lotili tako, da smo transakcijo v programu SAP izboljšali, saj so je uporabniki vajeni in ne bo potrebe po dodatnih izobraževanjih. Posledično lahko rešitve dosežemo v hitrejšem času kot sicer. S pohitritvijo programskih rešitev smo prišli do pričakovanih rezultatov, delo uporabnikov je sedaj hitrejše, natančnejše ter brez napak. Sedaj se lahko zanesejo na proces avtomatizacije in so skoraj neodvisni od človeškega faktorja. S pohitritvijo programskih rešitev smo ugodili tudi poslovodstvu, ker smo zmanjšali stroške, ki so nastali zaradi napak, ki so se prej dogajale.
Ključne besede: program SAP, izboljšava transakcije, pohitritev, produktivnost
Objavljeno v DKUM: 01.12.2020; Ogledov: 982; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

10.
Analiza gospodarnosti robotizirane proizvodne linije UK 38 v podjetju Unior d.d. : diplomsko delo
Timotej Kotnik, 2020, diplomsko delo

Opis: Podjetje Unior d. d. je eno izmed najpomembnejših dobaviteljev kovanih avtomobilskih delov najuglednejših evropskih avtomobilskih proizvajalcev. Avtomobilska industrija se v današnjem času vse bolj razvija in posledično se zaostruje trg. Ker mora podjetje napredovati in se razvijati, je bila v ta namen postavljena proizvodna kovaška linija UK 38 z avtomatiziranim utopnim kovanjem. Diplomsko delo je namenjeno analizi gospodarnosti delovanja kovaške linije UK 38 ter preračunu stroškov, produktivnosti in povrnitve investicije v avtomatizacijo utopnega kovanja. Avtomatizacija utopnega kovanja je občutno vplivala na zmanjšanje stroškov ter povečanje produktivnosti.
Ključne besede: kovanje, gospodarnost, kovaška linija UK 38, stroški, produktivnost
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 481; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (4,22 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici