| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 142
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Osnove matrične analize
Tatjana Petek, 2024

Opis: Uvodoma predstavimo matrični račun, sisteme linearnih enačb in determinanto. Nato spoznamo vektorski prostor kot algebrsko strukturo, predstavitev vektorjev z matričnimi stolpci glede na izbrano bazo, pojem vektorskega podprostora ter pomembne podprostore, povezane z matrikami. Nadalje se na kratko posvetimo linearnim preslikavam in njihovi matrični predstavitvi. Analiza značilnih podprostorov, ki so prirejeni matriki, omogoča obravnavo določenih lastnosti ustreznih linearnih preslikav. Vektorski prostor dodatno opremimo še s skalarnim produktom, kar omogoča vpeljavo pojma ortogonalnosti, ta pa pripelje do učinkovite optimizacijske metode, metode najmanjših kvadratov, ki je v inženirski praksi zelo pogosta in uporabna. Obravnavamo osrednji problem linearne algebre oziroma matrične analize, problem lastnih vrednosti. S tem je povezana diagonalizacija matrike, Jordanova normalna oblika in unitarna podobnost trikotni matriki. Slednja na enostaven način omogoči obravnavo hermitskih in simetričnih matrik, ki imajo v inženirski uporabi posebno mesto. Na koncu nanizamo še nekaj primerov uporabe teorije iz prejšnjih poglavij, ki se nanašajo na spektralne lastnosti matrik. Posebej izpostavimo razcep s singularnimi vrednostmi, ki ima zelo široke možnosti uporabe. Učbenik zaključimo s posplošenimi inverzi matrik.
Ključne besede: matrika, determinanta, sistem linearnih enačb, vektorski prostor, skalarni produkt, norma, lastni vektor, lastna vrednost, diagonalizacija, Jordanova normalna oblika, razcep s singularnimi vrednostmi, posplošen inverz
Objavljeno v DKUM: 21.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (6,12 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Distance formula for direct-co-direct product in the case of disconnected factors
Aleksander Kelenc, Iztok Peterin, 2023, izvirni znanstveni članek

Opis: Direktni-ko-direktni produkt ▫$G\circledast H$▫ grafov ▫$G$▫ in ▫$H$▫ je graf na množizi vozlišč ▫$V(G)\times V(H)$▫. Vozlišči ▫$(g,h)$▫ in ▫$(g',h')$▫ sta sosednji, če je ▫$gg'\in E(G)$▫ in ▫$hh'\in E(H)$▫ ali ▫$gg'\notin E(G)$▫ in ▫$hh'\notin E(H)$▫. Naj bo največ eden izmed faktorjev ▫$G$▫ in ▫$H$▫ povezan. Pokažemo da je razdalja med dvema vozliščema v ▫$G\circledast H$▫ omejena s tri, razen v majhnem številu izjem. Vse izjeme so natančno popisane, kar prinese razdaljno formulo za ▫$G\circledast H$▫.
Ključne besede: direktni-ko-direktni produkt, razdalja, ekscentričnost, nepovezan graf, direct-co-direct product, distance, eccentricity, disconnected graphs
Objavljeno v DKUM: 21.05.2024; Ogledov: 115; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (449,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Strategija trženja turističnega produkta vinskega turizma
Luka Gošek, Katja Murkovič, Vasja Omahne, Jana Podvinšek, Lovro Požarnik, Nika Prevodnik, Tjaša Špenko, Karmen Enci, 2019, samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji

Ključne besede: turizem, vinski turizem, trženje, turistični produkt
Objavljeno v DKUM: 31.01.2024; Ogledov: 294; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (20,28 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Izdelava in senzorično vrednotenje vinskih želejev : diplomsko delo
Tjaša Karner, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo iz vina Nadvojvoda, polsuhe zvrsti, ki ga pridelujejo na posestvu Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede na Meranovem, pripravili vinske želeje, za kar smo uporabili različna sredstva za želiranje (goveja želatina, instant želatina, proizvajalec Dr. Oetker, Želin, proizvajalec Podravka, želatina v lističih, proizvajalec Dr. Oetker, Džemfix/Gelfix Super plus, proizvajalec Dr. Oetker) v različnih odmerkih. Ponudili smo jih v ocenjevanje treniranim pokuševalcem na UM FKBV, ki so analitično in opisno ocenili videz, vonj, čvrstost, okus ter pookus vsakega vzorca. Ugotovili smo, da je za pripravo želeja iz vina ob dodatku 10 dag sladkorja na 0,5 L vina najbolj primerna želatina v lističih, in sicer v odmerku 4 listi želatine na 0,5 L vina. Ta kombinacija vina in želirnega sredstva rezultira v izdelku, ki je dobre konsistence, bister, svežega okusa in polnega pookusa. Zaradi izrazite motnosti in kašaste teksture se je kot najmanj primerno sredstvo za pripravo vinskega želeja izkazalo sredstvo Džemfix/gelfix.
Ključne besede: vino, žele, senzorično ocenjevanje, izdelek/produkt
Objavljeno v DKUM: 14.11.2023; Ogledov: 536; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

5.
Tranzitivni topološki dinamični sistemi z zaprtimi relacijami : magistrsko delo
Matic Simonič, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu posplošimo tranzitivne dinamične sisteme do tranzitivnih di- namičnih sistemov z zaprtimi relacijami. Predstavimo lastnosti DO-tranzitivnih in tranzitivnih topoloških dinamičnih sistemov z zaprtimi relacijami ter njihove povezave z DO-tranzitivnimi in tranzitivnimi topološkimi dinamičnimi sistemi.
Ključne besede: metrični prostor, kompaktni metrični prostor, zaprte relacije, Ma- havierjev produkt, dinamični sistem, CR-dinamični sistem, tranzitivna točka, DO- tranzitivni CR-dinamični sistem, tranzitivni CR-dinamični sistem.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2023; Ogledov: 445; Prenosov: 45
.pdf Celotno besedilo (871,08 KB)

6.
Sodobne igre barvanj in sorodne igre na grafih
Daša Štesl, 2022, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji obravnavamo v zadnjih letih vpeljane variacije klasične igre barvanja in njim sorodne igre na grafih. Doktorsko delo sestoji iz štirih delov, znotraj katerih predstavimo nova spoznanja na omenjeno temo. V prvem delu disertacije obravnavamo indicirano igro barvanja kartezičnih produktov grafov. Natančneje, določimo indicirano igralno kromatično število kartezičnih produktov grafov, katerih indicirano kromatično število znaša 3, s polnim dvodelnim grafom. Dodatno obravnavamo indicirano kromatično število kartezičnih produktov bločnih grafov in dreves ter indicirano kromatično število kartezičnega produkta dveh ciklov. V drugem delu disertacije se posvetimo študiji štirih variacij neodvisnostne igre barvanja, ki so posebna oblika klasične igre barvanja, pri kateri igralca ne preideta na višjo raven, dokler ne izčrpata vseh možnosti za uporabo dane barve. Dobljene igralne invariante primerjamo med seboj in s klasičnim igralnim kromatičnim številom. Poleg tega ugotovimo, da neodvisnostno igralno kromatično število v razredu dreves ni omejeno. V tretjem delu preučujemo vozliščno kritične grafe glede na klasično igralno kromatično število, glede na indicirano kromatično število in glede na A-neodvisnostno ter AB-neodvisnostno igralno kromatično število. Med drugim obravnavamo vprašanje povezanosti grafov, ki so kritični glede na omenjene igralne grafovske invariante, obnašanje dane igralne invariante ob odstranitvi poljubnega vozlišča iz igralno vozliščno kritičnega grafa ter karakteriziramo igralno vozliščno kritične grafe, ki imajo majhno vrednost pripadajoče invariante. Zadnji del doktorske disertacije posvetimo neodvisni dominacijski igri s preprečevanjem. Določimo neodvisni dominantni števili s preprečevanjem za poti in cikle. Poleg tega postavimo meje za obe variaciji omenjene igre ter karakteriziramo (povezane) grafe, ki dosežejo dobljeni meji. Dodatno opozorimo na tesno povezavo med neodvisno dominacijsko igro s preprečevanjem in pakirno igro barvanja v grafih z diametrom 2.
Ključne besede: igra barvanja, indicirana igra barvanja, neodvisnostna igra barvanja, neodvisna dominacijska igra, pakirna igra barvanja, kartezični produkt, drevo, vozliščno kritičen graf
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 703; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (614,26 KB)

7.
Pakirno barvanje grafa : na študijskem programu 2. stopnje Matematika
Tomaž Ličina, 2021, magistrsko delo

Opis: Pakirno barvanje grafe je dobro barvanje vozlišč, pri katerem sta poljubni dve vozlišči z isto barvo i na razdalji večji kot i. Pakirno kromatično število je najmanjše število barv, ki jih potrebujemo za tako barvanje grafa. V magistrskem delu obravnavamo pakirno kromatično število nekaterih družin grafov in zvezo pakirnega kromatičnega števila z drugimi grafovskimi invariantami. Podrobneje obravnavamo zvezo med kličnim, kromatičnim in pakirnim kromatičnim številom. V prvem delu proučujemo pakirno kromatično število na osnovnih družinah grafov, na drevesih, kartezičnih produktih grafov in na grafih Mycielskega. V naslednjem delu obravnavamo grafe z majhnimi pakirnimi kromatičnimi števili in pokažemo, da je preveriti, ali ima graf pakirno kromatično število enako 4, NP-težek problem. V tretjem delu prikažemo zvezo pakirnega kromatičnega števila z neodvisnostnim številom grafa, najmanjšim vozliščnim pokritjem grafa in maksimalno stopnjo v grafu. V zadnjem delu raziskujemo zvezo med kličnim, kromatičnim in pakirnim kromatičnim številom. Poiščemo trojice naravnih števil (a,b,c) za katere obstaja graf G s kličnim številom a, kromatičnim številom b in pakirnim kromatičnim številom c.
Ključne besede: barvanje grafov, pakirno barvanje grafov, drevesa, grafi Mycielskega, kartezični produkt grafov, klično število, neodvisnostno število, vozliščno pokritje
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 880; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (613,60 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Celotna in neodvisna mavrična dominacija : na študijskem programu 2. stopnje Matematika
Anja Petek, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo novi različici mavrične dominacije, celotno in neodvisno mavrično dominacijo. Podobno kot pri mavrični dominaciji sta tudi ti dve inačici povezani s posplošenimi prizmami $G\square K_k$. Slednje predstavljajo kartezični produkt poljubnega grafa $G$ in polnega grafa $K_k$. V delu podamo nekaj mej in lastnosti $k$-mavričnega celotnega dominantnega števila $\gamma_{\rtk}(G)$, ter $k$-mavričnega neodvisnega dominantnega števila $\gamma_{\rik}(G)$. Za nekatere znane družine grafov predstavimo tudi natančne vrednosti. Na koncu dela sledi Nordhaus-Gaddumov tip rezultata neodvisne mavrične dominacije za $k=2$, $5\leq \gamma_{\ridva}(G)+\gamma_{\ridva}(\overline{G})\leq n+3$, kjer $\overline{G}$ predstavlja komplement grafa $G$.
Ključne besede: dominacija, kartezični produkt, mavrična dominacija, celotna mavrična dominacija, neodvisna mavrična dominacija, Nordhaus-Gaddum
Objavljeno v DKUM: 05.01.2022; Ogledov: 914; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (618,19 KB)

9.
KARTEZIČNI PRODUKT GRAFOV
Iris Merkač, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz treh poglavij. V prvem poglavju predstavimo osnovne pojme teorije grafov in podamo definicije ter osnovne lastnosti kartezičnega produkta dveh ali večih grafov. V naslednjem poglavju podamo definiciji hiperkocke in delne kocke, ter spoznamo da so hiperkocke najpreprostejši razred kartezičnega produkta. Nato se posvetimo Djoković-Winklerjevi relaciji Θ, za katero ugotovimo, da je definirana na množici povezav grafa in da je bistvenega pomena za kartezični produkt. Poglavje zaključimo s preprostim algoritmom prepoznavanja hiperkock. V zadnjem poglavju definiramo Hammingove grafe in delne Hammingove grafe. Opazimo tudi, da so hiperkocke edini dvodelni Hammingovi grafi. V nadaljevanju raziščemo kanonično vložitev grafov v kartezični produkt dveh ali večih kvocientnih grafov, katere dobimo iz ekvivalenčnih razredov tranzitivne ovojnice relacije Θ. Nato dokažemo Graham-Winklerjev izrek, ki pove, da je kanonična vložitev izometrija. Ker je izračunavanje tranzitivne ovojnice relacije Θ bistveno pri izračunavanju kanonične vložitve, na koncu podamo algoritem, ki izračuna tranzitivno ovojnico relacije Θ.
Ključne besede: kartezični produkt, hiperkocke, delne kocke, Hammingovi grafi, relacija Θ, kvocientni graf, kanonična vložitev
Objavljeno v DKUM: 27.01.2021; Ogledov: 1308; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (411,17 KB)

10.
Nekatere s pakiranji povezane lastnosti grafov
Dragana Božović, 2020, doktorska disertacija

Opis: V disertaciji se ukvarjamo z različnimi problemi, povezanimi s pakiranji. Disertacija je sestavljena iz štirih delov. Prvi del je namenjen grafom, ki imajo enolično pakirno množico največje moči. Najprej predstavimo nekatere lastnosti teh grafov. Nato podamo še dve karakterizaciji dreves z enolično pakirno množico. V drugem delu vpeljemo pojem dimenzije incidenčnosti, ki je neposredno povezana z 2-pakirnim številom grafa, in določimo formulo za njen izračun. Dokažemo, da je problem iskanja incidenčne dimenzije grafa v splošnem NP-poln. Tretji del namenimo pakirnemu kromatičnemu številu leksikografskega produkta grafov. Določimo njegovo spodnjo in zgornjo mejo ter izboljšano zgornjo mejo za primer, ko je prvi faktor v produktu izomorfen poti. V zadnjem delu se posvetimo učinkoviti odprti dominaciji produktov digrafov. Okarakteriziramo učinkovito odprto dominirane direktne in leksikografske produkte digrafov. Pri kartezičnem produktu okarakteriziramo tiste, kjer je prvi faktor usmerjena pot, usmerjen cikel ali zvezda z enim izvorom. Predstavimo tudi karakterizacijo učinkovito odprto dominiranega krepkega produkta, katerega temeljni graf obeh faktorjev je monocikličen graf.
Ključne besede: pakirna množica, enolično največje pakiranje, dimenzija incidenčnosti, generator incidenčnosti, pakirno kromatično število, leksikografski produkt grafov, učinkovita odprta dominacija, usmerjeni grafi, produkti usmerjenih grafov
Objavljeno v DKUM: 27.11.2020; Ogledov: 1563; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (753,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici