SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 17
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
ARTICLE 77 CISG: REASONABLENESS OF THE MEASURES UNDERTAKEN TO MITIGATE THE LOSS
Peter Rižnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Dolocba 77. člena Konvencije Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG) od pogodbi zveste stranke zahteva, da opravi vse razumne ukrepe za zmanjšanje škode, ki izhaja iz kršitve pogodbe. Ta določba temelji na kriteriju razumnosti ukrepov, ki je podvržen različnim interpretacijam sodišč in arbitražnih tribunalov. To diplomsko delo se osredotoča predvsem na tolmačenje načela razumnosti, predvsem s predstavitvijo številnih primerov iz sodne prakse, obenem pa predstavlja tudi nekatere poglede pravne teorije na obravnavano problematiko. Izčrpno povzema aspekte določb 77. člena, vključno s problematično uporabo v primeru ko stranka poleg ali namesto odškodnine uveljavlja druga pravna sredstva, ki jih ima po CISG. Ker se CISG uporabi pri večini pogodb o mednarodni prodaji blaga je razumevanje interpretacije njenih določb nadvse pomembno. Namen tega dela je tako bralcu podrobno predstaviti princip zmanjševanja škode v pomembnem delu mednarodne prodaje blaga.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga, dolžnost zmanjševanja škode, odškodnina, mednarodna prodaja blaga, mednarodna prodaja, Združeni narodi, mednarodna prodajna pogodba, pogodba o mednarodni prodaji blaga, zmanjševanje škode, 77. člen, pravna sredstva, kršitev pogodbe
Objavljeno: 18.02.2010; Ogledov: 1939; Prenosov: 315
.pdf Polno besedilo (464,63 KB)

2.
Položaj neplačanega prodajalca po nemškem in slovenskem pravu
Mihael Elvič, 2011, diplomsko delo

Opis: Področje pravic in obveznosti kupca in prodajalca je v prodajni pogodbi zelo dobro urejeno in definirano. Za primerjavo pravic ki so na voljo neplačanemu prodajalcu, je tako na voljo veliko literature, ki omogoča dobro primerjavo med nemškim in slovenskim pravnim redom. Opazno je da sta tako nemško kot slovensko pravo na tem področju zelo podobnih stališč in ureditev. Še največ razlik opazimo, če prodajalec pri pridržku lastninske pravice v kupčevem stečaju ostane brez plačila kupnine. V tem primeru ostane po slovenskem pravu prodajalec lastnik predmeta pridržka, po nemškem pa ne. Veliko pravic je urejenih podobno, se pa pri nekaterih institutih, ki še niso urejeni v naši zakonodaji, slovensko pravo zgleduje po nemškem reševanju dotičnih institutov. Pri tem se naše pravo zgleduje tako po zakonskih določbah, kot po pravni teoriji.
Ključne besede: prodajna pogodba, pridržek lastninske pravice, položaj neplačanega prodajalca
Objavljeno: 14.07.2011; Ogledov: 1594; Prenosov: 229
.pdf Polno besedilo (1,22 MB)

3.
POSTOPKI UVELJAVLJANJA STVARNIH NAPAK
Miha Štremfelj, 2012, diplomsko delo

Opis: Obveznost prodajalca pri prodajni pogodbi je izročitev stvari, ki je po kakovosti v skladu s pogodbo oz. nima napak. Predmet pogodbe oz. stvar, ki je predmet pogodbe, ima lahko napake, pravne ali stvarne. Prodajalec je odgovoren za stvarne napake, če so izpolnjeni zakonski pogoji. Kupec je dolžan prejeto stvar na običajen način pregledati ali jo dati v pregled in o napakah obvestiti prodajalca. Kupec, ki je o napaki pravočasno in pravilno obvestil prodajalca, lahko zahteva od njega, da napako odpravi ali mu izroči drugo stvar brez napake (izpolnitev pogodbe), zahteva znižanje kupnine, odstopi od pogodbe. Gre za jamčevalne zahtevke, ki jih mora kupec uveljaviti v določenem roku. Če rok zamudi, izgubi pravice (zahtevke), ki mu gredo iz tega naslova. Kupec tako lahko uveljavlja svoje pravice iz naslova stvarne napake le, če o napaki pravočasno obvesti prodajalca. Direktiva 1999/44/ES je potrošniška direktiva na evropski ravni, s katero morata biti usklajena OZ in ZVPot. ZVPot kot specialni zakon v ničemer ne razveljavlja OZ kot generalni zakon, ampak samo podrobneje ureja in dopolnjuje posamezne določbe.
Ključne besede: Prodajna pogodba, kupec, prodajalec, stvarna napaka, jamčevalni zahtevek
Objavljeno: 13.09.2012; Ogledov: 1524; Prenosov: 1062
.pdf Polno besedilo (268,43 KB)

4.
UREDITEV MEDNARODNE PRODAJNE POGODBE S POUDARKOM NA NJENEM OBLIKOVANJU
Mitja Pernek, 2012, diplomsko delo

Opis: Mnoge pogodbe temeljijo na mednarodni prodajni pogodbi ter so neposredno ali vsaj posredno povezane z njo, kar priča o tem, da je najpogostejša in najpomembnejša v blagovnem prometu. Bistveni sestavini mednarodne prodajne pogodbe sta :  Stvar  Kupnina Pogodba je sklenjena takrat, kadar se stranki dogovorita o njenih bistvenih sestavinah. Kupnina mora biti določena ali vsaj določljiva, to pomeni, da mora imeti dovolj podatkov, na podlagi katerih kupnino lahko določimo. Stvar, katero prodajalec prodaja, mora biti v pravnem prometu in obstajati, sicer pogodbe ni mogoče skleniti. Kadar pogodba ne vsebuje kupnine in dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti, pogodbe ni mogoče skleniti oz. je nična. Nekatere izjeme veljajo v gospodarskih pogodbah. Za stranki je zelo pomembno vprašanje, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Pri mednarodni prodaji blaga imata namreč kupec in prodajalec sedež v različnih državah, zato je še posebej pomembno vprašanje, kateremu pravu bo podvržena presoja njune pogodbe. O izbiri prava se stranki v prvi vrsti odločata sami v času sklepanja pogodbe. V pogodbo vneseta klavzulo, katera se naj uporabi za presojo njunega pravnega razmerja, s čimer se izogneta negotovostim v zvezi z vprašanjem, katero pravo se naj uporabi pri presoji njunega pravnega razmerja. Kadar se stranki o izbiri prava nista dogovorili, v tem primeru ga določi sodišče na podlagi kolizijskih pravil države kjer zaseda sodišče.
Ključne besede: Mednarodna prodajna pogodba, Uncitral, konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, Dunajska konvencija o mednarodni prodaji blaga.
Objavljeno: 16.11.2012; Ogledov: 1237; Prenosov: 349
.pdf Polno besedilo (407,48 KB)

5.
ODŠKODNINSKA ODGOVORNOST PO KONVENICIJI ZDRUŽENIH NARODOV O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA IN OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU
Lovro Jurgec, 2012, diplomsko delo

Opis: Gospodarski subjekti so v današnjem času vse bolj vpeti v mednarodne gospodarske tokove. Pri tem se pogosto pojavljajo težave, ki izhajajo iz različnih pravnih ureditev posameznih pravnih področij. To pogosto predstavlja oviro pri poslovanju in posledično gospodarskemu napredku, saj se zaradi morebitnih težav, ki izhajajo iz nepoznavanja tujega pravnega reda gospodarski subjekti pogosto ne bodo odločili za poslovanje s gospodarskimi družbami iz tujine. Zaradi tega se v modernem času pojavljajo unificirana pravila, ki znatno olajšujejo poslovanje med pravnimi subjekti iz različnih držav. Takšno unificirano pravno ureditev na področju prodajne pogodbe predstavlja tudi Konvencija Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, ki se pri ureditvi posameznih področij pogodbenega prava razlikuje od slovenske pravne ureditve. V diplomskem delu se ukvarjam s primerjavo pravnih ureditev poslovne odškodninske odgovornosti v slovenski pravni ureditvi in v Konvenciji Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga, pri čemer se posebej posvetim primerjavi pravne narave odškodninske odgovornosti in obsega povrnitve škode v obeh pravnih ureditvah, saj se ravno v zvezi s tema dvema pojmoma pojavljajo največje razlike med navedenima pravnima ureditvama.
Ključne besede: Poslovna odškodninska odgovornost, Obligacijski zakonik, Konvencija ZN o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, pravna narava poslovne odškodninske odgovornosti, obseg povrnitve škode.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 1057; Prenosov: 245
.pdf Polno besedilo (410,03 KB)

6.
ZAHTEVKI KUPCA ZARADI NEIZPOLNITVE PRODAJALCA PO DUNAJSKI KONVENCIJI (CISG)
Miha Žvan, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG), t.i. Dunajska konvencija, je bila sprejeta 11. aprila 1980 na diplomatski konferenci, ki jo je na Dunaju sklicala Organizacija združenih narodov (OZN). Konvencija vzpostavlja celovito zbirko pravnih pravil v zvezi s sklepanjem mednarodnih prodajnih pogodb, opredelitvijo obveznosti kupcev in prodajalcev ter drugih vidikov pogodb. Če imajo stranke mednarodnega poslovnega razmerja ali samo ena od njih sedež v državi, ki je podpisala CISG, se bo ta konvencija uporabila. CISG velja za gospodarske pogodbe, zato je stopnja aktivnosti, ki se zahteva od posameznih strank višja od običajnih civilno-pravnih ureditev. Posledično to pomeni zahtevo po večji skrbnosti pri izvrševanju pravic in obveznosti iz pogodbenega razmerja. S tem je položaj pogodbenih strank sicer težji, vendar ščiti potrebe gospodarskega poslovanja. Po CISG so obveznosti prodajalca dobava blaga, izročitev listin in prenos lastninske pravice na blagu, ki je predmet prodajne pogodbe. Kupec je zavezan k plačilu kupnine in prevzemu blaga. Kršitev katerekoli obveznosti je treba obravnavati kot kršitev obveznosti strank iz prodajne pogodbe. CISG temelji na enotnem sistemu sankcij, po katerem se jamčevalne in neizpolnitvene sankcije ne ločijo. Značilno je, da se bistvene kršitve pogodbe razlikujejo od nebistvenih, kar pogojuje različne sankcije. V primeru bistvenih kršitev je, pogodbi zvesti stranki, na voljo širši instrumentarij sankcij, pred vsem odstop od pogodbe. CISG v 45. členu opredeljuje pravice, ki jih ima kupec v primeru kršitve obveznosti iz pogodbe s strani prodajalca. Sklicuje se na seznam pravic, ki so opredeljene v členih od 46 do 52, ob tem pa posebej poudarja kumulacijsko naravo omenjenih sredstev z odškodnino, ki jo lahko kupec vedno zahteva skupaj z drugim zahtevkom, predvsem skupaj z odstopom od pogodbe.
Ključne besede: CISG, Dunajska konvencija, Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga, mednarodna prodajna pogodba, sredstva, s katerimi razpolaga kupec v primeru, če prodajalec krši pogodbo (45. čl. CISG).
Objavljeno: 23.01.2013; Ogledov: 1639; Prenosov: 189
.pdf Polno besedilo (382,20 KB)

7.
PRIMERJAVA OBVEZNOSTI PRODAJALCA PO KLAVZULI CPT INCOTERMS 2010 IN OBLIGACIJSKEM ZAKONIKU
Lucija Čas, 2013, diplomsko delo

Opis: Prodajna pogodba je najpomembnejši in najpogostejši pravni posel v mednarodni trgovini. Zaradi njene raznolikosti v pravnih redih se je pojavila potreba po njenem poenotenju. Ta se je v veliki meri dosegla z Dunajsko konvencijo, ki ureja mednarodno gospodarsko prodajno pogodbo. Pomembno pa je k poenotenju gospodarskega pogodbenega prava prispevala tudi Mednarodna trgovinska zbornica (ICC), ki je zaradi potreb poslovne prakse izdala zbirko klavzul Incoterms, ki podrobno urejajo pravice in obveznosti strank glede dobave, njihova uporaba pa je podrejena volji strank, ki jih lahko v prodajno pogodbo prosto vključijo. Ta pravila so namenjena tako domači, kot tudi mednarodni trgovini. Tako Obligacijski zakonik, kot tudi klavzule Incoterms določajo, da je obveznost prodajalca dobaviti blago kupcu oziroma storiti vse potrebno, da bo kupec lahko prevzel blago. Stranke se pogosto glede pogojev dobave dogovorijo tako, da se sklicujejo na eno izmed 11 klavzul, seveda pa se način dobave od klavzule do klavzule razlikuje. V mojem diplomskem delu bom podrobno predstavila zgolj klavzulo CPT, še posebej obveznosti, ki jih z njeno vključitvijo v pogodbo prevzame prodajalec. Ta klavzula sodi med klavzule o odpremi. Za njih je značilno, da sta točka prehoda nevarnosti s kupca na prodajalca in točka prehoda stroškov, ločeni. Predstavila bom tudi obveznosti prodajalca po Obligacijskem zakoniku, ki je temeljni pravni akt na področju pogodbenega prava. Njegova pomanjkljivost glede prodajne pogodbe pa je neprilagojenost poslovni praksi, poleg tega pa so njegove določbe splošne, kar posledično lahko pripelje do nesporazumov med strankama. V diplomskem delu bom podrobno primerjala obveznosti prodajalca glede kraja izročitve in obveznosti v zvezi z dobavo, glede prehoda nevarnosti ter glede prehoda stroškov po Obligacijskem zakoniku in po klavzuli CPT Incoterms 2010. S praktičnima primeroma bom prikazala morebitne probleme, ki lahko za stranke nastanejo v primeru vključitve klavzule CPT Incoterms v prodajno pogodbo, opredelila pa bom tudi na kaj morajo biti stranke pozorne, ko se dogovorijo za uporabo klavzule CPT Incoterms.
Ključne besede: prodajna pogodba, gospodarska prodajna pogodba, Incoterms klavzule 2010, klavzula CPT, obveznosti prodajalca, gospodarski subjekti, prehod nevarnosti, kraj izročitve, prehod stroškov
Objavljeno: 28.08.2013; Ogledov: 1261; Prenosov: 121
.pdf Polno besedilo (393,60 KB)

8.
Pomen Incoterms 2010 v mednarodni prodajni pogodbi v povezavi s prevozno pogodbo
Katja Kardinar, 2013, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu predstavljam Incotermse, njihov razvoj, pomen ter strukturo posameznih paritet klavzul, pri čemer se osredotočam predvsem na obveznosti in pravice pogodbenih strank iz mednarodne prodajne pogodbe. Prav tako bom opredelila osnovne značilnosti mednarodne prodajne pogodbe ter prevozne pogodbe. Zadnje poglavje diplomskega dela je opredeljeno s primerjavo Incoterms 2010 z mednarodno prodajno pogodbo ter s prevozno pogodbo. V teoretičnem delu diplomske naloge sem izpostavila bistvene značilnosti prevozne pogodbe. V tem delu sem opredelila dve pomembni mednarodni konvenciji, ki sta na področju transporta in mednarodne prodaje ključnega pomena za razumevanje pomembnosti prevozne pogodbe v povezavi s klavzulami ter samo prodajo blaga. Govorimo o mednarodni konvenciji za cestni prevoz blaga (CMR) ter o mednarodni konvenciji za železniški prevoz blaga (CIM).
Ključne besede: Incoterms 2010, mednarodna prodajna pogodba, prevozna pogodba.
Objavljeno: 18.12.2013; Ogledov: 950; Prenosov: 143
.pdf Polno besedilo (616,64 KB)

9.
PRIMERJAVA OBVEZNOSTI PRI PRODAJNEM NAROČILU IN PRODAJNI KOMISIJI
Sabina Florjanc, 2013, diplomsko delo

Opis: Prodajno naročilo in prodajna komisija sta dva podobna pogodbena tipa, ki ju ureja Obligacijski zakonik. Pogodbi sta si podobni, ker v obeh primerih oseba, ki sklene prodajno naročilo ali prodajno komisijo išče pomoč pri prodaji določene stvari. Naročitelj in komitent naročita prodajo stvari osebi, ki se s takšno dejavnostjo poklicno ukvarja, ima zato več znanja in izkušenj in tako več možnosti, da bo stvar dejansko prodana. V primeru prodajnega naročila je oseba, ki ji je zaupana prodaja stvari prevzemnik naročila, v primeru prodajne komisije pa je ta oseba komisionar. Primerjana pogodbena tipa sta si podobna tudi zato, ker oba vsebujeta in združujeta elemente prodajne ter mandatne pogodbe. Podobnost z mandatno pogodbo, se kaže v tem da naročitelj in komitent naročita prodajo stvari prevzemniku naročila oz. komisionarju. Navodila dana v naročilu so glavno vodilo pri izvrševanju naročila in merilo za presojo kršitve pogodbe. Podobnost s prodajno pogodbo pa se kaže v izpolnitveni obveznosti. Tako prevzemnik naročila kot tudi komisionar izvršita naročilo v kolikor skleneta prodajno pogodbo glede stvari, ki je predmet pogodbe. Kljub podobnostim pa pri primerjavi prodajnega naročila in prodajne komisije zasledimo tudi razlike. Cilj diplomske naloge je izpostaviti te razlike skozi primerjavo obveznosti pri prodajnem naročilu in prodajni komisiji. Obveznosti prevzemnika naročila in komisionarja se razlikujejo že v izpolnitveni obveznosti, saj se prevzemnik naročila za naročitelja zaveže opraviti prodajo stvari, komisionar pa se poleg prodaje stvari zaveže opraviti še druge pravne posle in dejanja, ki so potrebna za prodajo blaga. Komisionar ima pojasnile obveznosti, njegova dolžnost je sporočiti ime sopogodbenika in dajanje računa naročitelju, skrb za prejeto blago, itd. Komisionar mora komitentu omogočiti nadzor nad izvrševanje njegovega naročila in omogočiti prostor za komitentova navodila, da zadovolji njegove interese. Prevzemnik naročila pa lahko naročilo izvrši brez nadzora naročitelja in celo podatek o doseženi kupnini zadrži zase. Poleg teh razlik je drugače urejeno tudi plačilo/provizija prevzemniku naročila oz. komisionarju, preklicnost naročila in vzpostavitev razmerja prodajne pogodbe med prevzemnikom naročila in naročiteljem ter med komisionarjem in komitentom.
Ključne besede: prodajno naročilo, prodajna komisija, primerjava, mandatna pogodba, prodajna pogodba, naročitelj in komitent, prevzemnik naročila in komisionar, izpolnitvena obveznost, razlike med obveznostmi
Objavljeno: 17.10.2013; Ogledov: 1027; Prenosov: 124
.pdf Polno besedilo (174,69 KB)

10.
Programska oprema in Konvencija ZN o pogodbah za mednarodno prodajo blaga
Nives Pavlič, 2014, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah za mednarodno prodajo blaga je z 81 državami članicami vodilna konvencija na področju mednarodne prodaje blaga. Vendar pa je tehnološki razvoj začasa njenega obstoja močno napredoval, in postavlja se vprašanje širine njene uporabe. Prodaja programske opreme je le ena izmed kočljivih tem na tem področju. Začasa nastajanja konvencije uporaba programske opreme še ni bila splošno razširjena, dandanes pa si življenja brez nje ne znamo več predstavljati. Žal pa je še vedno sporno, ali se Dunajska konvencija uporablja za tovrstne pogodbe. Ker je sklepanje pogodb o prodaji programske opreme tako številčno, je nedopustno, da ni poenotenega stališča o uporabnem pravu. Zagovorniki stališča, da se konvencija ne more uporabiti za programsko opremo, trdijo, da ta sploh ne ustreza pojmu blaga skladno s konvencijo, saj je neoprijemljiva; vidijo tudi težave v zvezi z izročitvijo v posest. Menijo tudi, da programska oprema ne more biti prodana, pač pa licencirana, ter da Dunajska konvencija ne pokriva tovrstnih pravnih razmerij. Še posebej se jim zdi problematična prodaja programske opreme, izdelane po naročilu, saj naj bi izdelava le-te predstavljala storitev. Skozi raziskavo sem spoznala, da za priznanje statusa blaga programski opremi ni pravnih ali dejanskih ovir. Tudi izročitev programske opreme ne predstavlja problema, saj brez težav prenesemo posest nad izvodom programske opreme, pri čemer lahko kupec izključi od uporabe vse ostale subjekte. Ponavadi se tudi ne pokaže kot problematična izdelava programa po naročilu, saj je skladno z določili konvencije storitev izdelave irelevantna pri določanju narave pogodbe. Dejstvo, da sta stranki imenovali razmerje za licenčno, ne določa njene narave. Kadar bo prišlo do prenosa lastninske pravice na izvodu, bo kljub obstoju pravic intelektualne lastnine nad programom šlo za prodajno pogodbo. Konvencija se bo tudi uporabila kadar bo sicer licenčno razmerje imelo očitne znake prodajne pogodbe.
Ključne besede: Konvencija ZN o pogodbah za mednarodno prodajo blaga, programska oprema, blago, prodajna pogodba, pravice intelektualne lastnine, licenca.
Objavljeno: 03.12.2014; Ogledov: 463; Prenosov: 52
.pdf Polno besedilo (583,63 KB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici