1. Vrednotenje delniških opcij v bančnem sistemuAnja Peček, 2017, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu analiziramo vrednotenje delniških opcij ter metodo "delta hedging", s katero lahko investitorji zmanjšajo izpostavljentost tveganju, ki ga prinaša izdaja izvedenega finančnega instrumenta. V teoretičnem okvirju dela opredelimo vrste izvedenih finančnih instrumentov in se v nadaljevanju osredotočimo na podrobnejšo analizo nakupne in prodajne opcije, ki predstavlja osnovo za vrednotenje preostalih oblik izvedenih finančnih instrumentov. Ugotavljamo, da na ceno delniške opcije vpliva izvršilna cena, čas do dospetja opcije, volatilnost osnovnega instrumenta, netvegana obrestna mera in tržna cena delnice. V empiričnem delu se osredotočimo na analizo portfelja nakupne opcije in določenega števila delnic po metodi "delta hedging". Parameter delta definira število kupljenih oziroma prodanih delnic, s čimer doseže investitor na dan dospetja opcije delta-nevtralen portfelj. Z analizo prodajne opcije ugotavljamo, da lahko investitor z nakupom delnice izgubo le-te pokrije z nakupom prodajne opcije.
Ključne besede: tveganje, nakupna opcija, prodajna opcija, "delta-hedging", parameter delta.
Objavljeno v DKUM: 19.10.2017; Ogledov: 1493; Prenosov: 168
 Celotno besedilo (1,39 MB) |
2. VREDNOTENJE OPCIJDuška Nenić, 2013, diplomsko delo Opis: Opcije so na področju gospodarstva prisotne že dolgo časa, vse od antičnih civilizacij. Večjo veljavo v finančnih tokovih so dobile maja 1972, ko je prišlo do prve uspešne inovacije na področju izvedenih finančnih instrumentov in nastanka prvega terminskega trga, na katerem so trgovali s finančnimi instrumenti, ko so v Chicagu odprli Mednarodni denarni trg (IMM-International Monetary Market) in začeli trgovati s sedmimi različnimi valutami. Z izvedenimi finančnimi instrumenti se je začelo obsežneje trgovati leta 1974 po ukinitvi vezave ameriškega dolarja na zlati standard. Propad dogovora, sklenjenega v Bretton Woodsu, je vplival na povečanje stopnje negotovosti glede cenovnih sprememb na svetovnih trgih. V tem obdobju je tudi nastalo nekaj najuspešnejših oblik izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se še danes trguje na terminskih trgih.
Najbolj pogosti izvedeni finančni instrumenti so: CFD – contract for difference – pogodba za razliko v ceni, Futures contract – STP ali standardizirana terminska pogodba , naložbeni certifikati in opcije.
Opcija je enostransko oblikovalno upravičenje, z uresničitvijo katerega imetnik opcije doseže sklenitev pogodbe o nakupu, prodaji ali zamenjavi, katere predmet je osnovni instrument.
Opcije delimo v dve skupini: opcija, ki omogoča nakup osnovnega instrumenta, se imenuje nakupna opcija (ang. Call); opcija, ki omogoča prodajo osnovnega instrumenta, pa imenujemo prodajna opcija (ang. Put). Osnovni instrument je lahko delnica, obveznica, valuta ali katera koli druga javno znana vrednost.
Opcije je mogoče vrednotiti na štiri načine: ceno opcije je mogoče primerjati z vrednostjo osnovnega instrumenta, na katerega je opcija napisana, ali z višino udarne ali izvršilne cene; profitabilnost opcijske strategije preverjamo s cenami osnovnega instrumenta (določimo cene osnovnega instrumenta, v okviru katerih je opcija profitabilna); opcijski finančni prag oziroma njegov potencial primerjamo s cenovnimi spremembami osnovnega instrumenta; določite absolutne prave cene opcije.
Opcije pa vrednotimo s pomočjo modelov za vrednotenje. Modela vrednotenja opcij delimo v tri skupine:
• ekonometrični modeli (Sheltovnov model, Kassoufov model);
• verjetnostni modeli (Sprenklov model, Samuelson–Meronov model, Garman–Kohlhagenov model, Black–Scholesov model);
• računalniški modeli vrednotenja.
Ključne besede: izvedeni finančni instrumenti, opcije, prodajna opcija, nakupna opcija, modeli vrednotenja opcij, ekonometrični modeli, verjetnostni modeli, Black–Scholesov model.
Objavljeno v DKUM: 04.08.2014; Ogledov: 3118; Prenosov: 491
Celotno besedilo (975,98 KB) |
3. VPLIV FINANČNE KRIZE NA TRGOVANJE Z OPCIJAMIBoštjan Fingušt, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga Opis: Opcija je pogodba med dvema stranema, ki imetniku daje pravico in ne dolžnost kupiti ali prodati v pogodbi določen predmet po vnaprej določeni ceni do dogovorjenega časovnega roka. Imetnik opcije pridobi pravico, za katero plača premijo, in sicer ne glede na to, če se odloči, da bo svojo pravico uveljavil ali ne. Opcija spada med izvedene finančne instrumente, kar pomeni, da je njena vrednost povezana z osnovnim finančnim instrumentom, na katerega je napisana. V osnovi ločimo dva tipa opcij. Nakupna opcija (call option) omogoča imetniku opcije pravico kupiti osnovni instrument, na katerega se nanaša, po vnaprej določeni ceni na določen dan. Prodajna opcija (put option) imetniku omogoča pravico prodati osnovni instrument po vnaprej določeni ceni na določen dan. Z opcijami se največ trguje na organiziranih tržiščih (borzah), na OTC (»over the counter«) tržiščih, ter na trgu principal-to-principal. Razvoj telekomunikacijske tehnologije in novosti so v obdobju pred krizo poskrbele za hiter porast trgovanja na opcijskih trgih. Finančna kriza, ki je dobila svoj povod ob poku nepremičninskega balona v ZDA, je zajela ves svet in omajala celotno gospodarsko stabilnost. V velikih težavah so se znašle številne finančne institucije, porušeni so bili finančni sistemi, borzni indeksi neprestano padajo. Globalna finančna kriza je močno zmanjšala trgovanje z vrednostnimi papirji in na ta način trgovanje z opcijami. Do zmanjšanja trgovanja z opcijami je postopoma prihajalo v vseh svetovnih regijah. Gibanje borz in trgovanje z opcijskimi pogodbami v naslednjih letih bo predvsem odvisno od tega, kako močno bo okrevanje svetovnega gospodarstva.
Ključne besede: Ključne besede: prodajna opcija, nakupna opcija, finančna kriza, borza, delniška opcija, opcija na delniški indeks
Objavljeno v DKUM: 26.01.2011; Ogledov: 2570; Prenosov: 470
Celotno besedilo (15,79 MB) |
