Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen tega magistrskega dela je sistematično proučiti stališča odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v fizičnem trgovskem okolju. Z analitično usmerjenim pristopom smo testirali in potrdili štiri osrednje hipoteze, ki zajemajo pretekle izkušnje odjemalcev s tehnologijami umetne inteligence, zaznavo tveganja, samopodobo sposobnosti interakcije s tehnologijo ter morebitne razlike med spoloma v sprejemanju teh tehnologij. Uporabljene metode statističnega modeliranja so bile opisna statistika, Pearsonov koeficient ter t-test za neodvisne vzorce, ki so omogočile celovito preverjanje teh konceptualnih okvirov. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev. Rezultati raziskave razkrivajo, da so prejšnje izkušnje odjemalcev z umetno inteligenco pozitivno povezane z njihovo voljo za interakcijo s tovrstno tehnologijo v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H1. Prav tako so ugotovitve pokazale, da zaznavanje tveganja negativno vpliva na pripravljenost odjemalcev za uporabo tehnologij umetne inteligence, kar soglasno podpira hipotezo H2. Nadaljnje analize so razkrile, da je subjektivna ocena lastne sposobnosti za ravnanje s tehnologijami umetne inteligence pozitivno povezana z zainteresiranostjo za njihovo uporabo, kar potrjuje hipotezo H3. Poleg tega so statistične razlike med spoloma pri sprejemanju tehnologij umetne inteligence pokazale, da obstaja statistično pomembna razlika v pripravljenosti za sprejemanje tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah, kar potrjuje hipotezo H4. Pri tem rezultati nakazujejo, da so odjemalci moškega spola bolj naklonjeni sprejemanju teh tehnologij v primerjavi z odjemalci ženskega spola. Analizirane hipoteze zagotavljajo celovit vpogled v odnos odjemalcev do tehnologij umetne inteligence v realnem trgovskem kontekstu. Ti rezultati predstavljajo dragocene smernice za oblikovanje marketinških strategij, prilagoditve trgovskega okolja in olajšanje sprejemanja tehnologij umetne inteligence v fizičnih prodajalnah s strani odjemalcev.
Ključne besede: umetna inteligenca, stališča odjemalcev, fizične prodajalne, umetna inteligenca in storitve, umetna inteligenca v maloprodaji
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 622; Prenosov: 188
Celotno besedilo (2,36 MB)

Opis: Trgovina na drobno omogoča preskrbo prebivalstva, saj ponuja veliko različnih prodajaln z različnimi izdelki, ki jih posamezniki potrebujemo za življenje. V magistrski nalogi obravnavamo trgovine na drobno na splošno, podrobneje se osredotočamo na diskontne prodajalne, v tretjem delu naloge pa proučujemo življenjske trende na področju trgovine na drobno, podrobneje v diskontnih prodajalnah. Ne glede na to kje in na kakšen način trgovec prodaja izdelke oz. storitve neposredno končnemu odjemalcu gre za maloprodajo oz. trgovino na drobno. V nalogi smo se osredotočili predvsem na diskontne prodajalce, ki se v zadnjih letih močno razvijajo in povečujejo svoje tržne deleže po vsem svetu. V Evropi so najbolj znani diskontni verigi Aldi in Lidl, ki jih poznamo tudi v Sloveniji. Aldijev je Hofer, Lidl poznamo kot Lidl, poleg teh dveh diskonterjev pa imamo tudi italijanski Eurospin. Glede na to, da je naloga nastajala v času epidemije »korona« virusa, ne moremo mimo tega, saj močno vpliva na trgovino na drobno na različne načine. Vsekakor se je prodaja živilskih izdelkov močno povečala, saj so si ljudje delali zaloge in s tem močno povečali prodajo. V tekstilnem svetu pa se je prodaja v fizičnih prodajalnah povsem ustavila, nedvomno pa se je povečala spletna prodaja. Vemo, da vse prodajalne ne ponujajo spletne trgovine, zato je ta epidemija nekatere trgovce na drobno močno prizadela. Veliko prodajaln pa se je v tem kriznem obdobju odločila uvesti spletno trgovino, to so bile razne manjše privatne poslovalnice, ena izmed najbolj znanih je trgovina Mass, ki prodaja čevlje in torbice. Prav to je eden izmed najpopularnejši trendov na trgu trgovin na drobno. Zadnji del naloge pa smo posvetili raziskavi, ki temelji na raziskovanju trendov pri diskontnih trgovcih. S pomočjo vprašalnika, ki ga najdemo v prilogi smo vprašali 104 naključne ljudi, ki so ga rešili in tako smo pridobili rezultate, ki jih opisujemo v zadnjem poglavju naloge. Anketa je bila spletna, na portalu 1ka, s pomočjo tega smo tudi iz portala v nalogo uvozili grafične prikaze rezultatov.
Ključne besede: trgovina na drobno, diskontne prodajalne, trendi
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 1122; Prenosov: 253
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Zasebno varnostne družbe ponujajo varnostne storitve številnim uporabnikom in naročnikom na mnogih področjih, ki zahtevajo dodatno varnost, ki jo država s svojimi organi ne nudi. Med številne naročnike zasebno varnostnih storitev uvrščamo trgovske družbe, ki želijo zaščititi ugled svojih trgovin in dodatno zavarovati premoženje in osebe v prodajalnah. Varnostniki imajo na voljo številne ukrepe in druga sredstva ter pomoč tehničnih sredstev za varovanje teh prodajaln. Pomembno vlogo pri preprečevanju in odkrivanju kaznivih dejanj ima tudi policija, ki ima funkcijo preiskovanja teh dejanj. V diplomski nalogi smo skušali opredeliti, kako pomembno je delo varnostnikov in policistov za samo prevencijo ter kakšni so postopki ob odkritju tatvin majhne vrednosti. Ob tem smo želeli opredeliti ali je njihovo delo ne/ovrednoteno, saj je večina ovadb s strani tožilstva zavrženih. V diplomski nalogi opišemo tudi ureditev zasebnega varovanja v Republiki Sloveniji, ukrepe in druga sredstva varnostnikov ter storilce tatvin. Ponudimo tudi možne rešitve in predloge za reševanje problematike bagatelne kriminalitete v samopostrežnih in podobnih trgovinah.
Ključne besede: diplomske naloge, ukrepi, tatvine majhne (bagatelne) vrednosti, zavrženje ovadbe, samopostrežne in druge prodajalne
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 927; Prenosov: 108
Celotno besedilo (870,65 KB)

Opis: Tatvine v prodajalnah so na prvi pogled manj škodljiva in manj nevarna kazniva dejanja. Kljub temu tovrstna kazniva dejanja niso zanemarljiva, saj v strukturi kriminalitete predstavljajo velik delež in so vredna pozornosti, zato smo jih izbrali za temo diplomskega dela. Za tatvine v prodajalnah je značilno, da se največkrat obravnavajo kot predlagalni delikti, kar pomeni, da je pregon vezan na voljo oškodovanca. V kolikor predlog za pregon ni podan ali ga oškodovanec umakne, se predkazenski postopek ne začne oziroma se ustavi. V našem diplomskem delu smo se osredotočili na preiskovanje tatvin v prodajalnah na območju Policijske uprave Maribor. Namen diplomskega dela je predstaviti kazniva dejanja tatvin v prodajalnah na območju Policijske uprave Maribor, v obdobju od leta 2012 do 2016. V teoretičnem delu bomo predstavili pravno opredelitev kaznivega dejanja tatvine in posebnosti ter načine preiskovanja teh kaznivih dejanj. Osredotočili se bomo zlasti na potek preiskave kaznivega dejanja tatvine v prodajalni, pooblastila policije, prav tako pa bomo opisali bomo tudi vlogo in ukrepe varnostnikov kot subjektov zasebnega varovanja. V empiričnem delu smo z analizo statističnih podatkov kaznivih dejanj tatvin v prodajalnah na območju Policijske uprave Maribor preverili na začetku postavljeni hipotezi ter s tem ugotovili, da število obravnavanih kaznivih dejanj tatvin v prodajalnah z leti upada tako na območju Policijske uprave Maribor, kot v celotni Republiki Sloveniji, prav tako pa je ugotovljeno, da število tatvin v prodajalnah na območju Policijske uprave Maribor statistično ne odstopa od povprečja storjenih tatvin v prodajalnah na območjih drugi policijskih uprav v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: kazniva dejanja, tatvine, prodajalne, preiskovanje, statistični pregled, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.06.2018; Ogledov: 1333; Prenosov: 143
Celotno besedilo (885,86 KB)

Opis: Vsi smo kupci. Največkrat obiščemo prodajalno z živilskimi in neživilskimi izdelki. Zakaj se odločimo, da bomo obiskali določeno trgovino? Kakšna je naša nakupna izkušnja v določeni trgovini? Smo našli in dobili vse, kar smo iskali? V nalogi smo v petih podobnih prodajalnah enega večjih trgovcev, ki posluje na področju celotne Slovenije, s primerjavo prodaje sedmih različnih blagovnih skupin ugotovili, kakšen vpliv ima pozicija izbranih blagovnih skupin na prodajne rezultate. Za raziskavo je bilo potrebno izbrati podobne prodajalne in pridobiti njihove načrte. Namensko smo izbrali sedem popolnoma različnih blagovnih skupin in jim označili prostor na načrtih prodajaln. Na podlagi pridobljenih podatkov izbranih prodajaln podjetja iz leta 2015, smo naredili primerjavo pozicij in prodaje izbranih blagovnih skupin. Ugotovljeno je bilo, da pozicija blagovne skupine v prodajalni vpliva na njen obseg prodaje, zato mora biti izdelava načrta prodajalne skrbno načrtovana, dobro izvedena in učinkovito implementirana.
Ključne besede: načrt prodajalne, pozicija blagovne skupine v prodajalni, obseg prodaje
Objavljeno v DKUM: 19.12.2016; Ogledov: 1183; Prenosov: 89
Celotno besedilo (4,13 MB)