| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Konkurenčni izzivi trgovskih znamk mednarodnih detajlističnih trgovskih verig za slovenske proizvajalce izdelkov
Patricija Paldauf, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali eno izmed pomembnejših področij mednarodnega trženja. Osredotočili smo se na upravljanje blagovnih znamk. Posebno pozornost smo pri tem namenili raziskovanju fenomena menedžmenta trgovskih blagovnih znamk in izzivov, ki jih le-te predstavljajo za proizvajalce izdelkov. Predstavili smo razlike med blagovnimi in trgovskimi znamkami ter motivacijsko ozadje razvoja trgovskih znamk. Preučili smo priložnosti in nevarnosti, ki jih prinaša proizvodnja trgovskih znamk. Spoznali smo motive za internacionalizacijo trgovine na drobno. Analizirali smo pomembnejše detajlistične družbe na slovenskem trgu in pregledali njihove lastne trgovske znamke. Raziskali in analizirali smo blagovne in trgovske znamke na prodajnih policah, proizvajalce, ki se nanje uvrščajo, in pridobili nekakšen vpogled v odnos potrošnikov do trgovskih znamk. Ob tem nas je posebej zanimalo, kako aktualna je ta tematika med študenti, zato smo med njimi dodatno izvedli spletno anketo. V raziskavi je sodelovalo skupno 216 anketirancev, ki smo jih za lažje razumevanje razdelili v dve skupini: anketiranci skupine A, ki predstavljajo člane gospodinjstva, in anketiranci skupine B, ki predstavljajo študente. Analiza rezultatov je pokazala, da se anketiranci obeh skupin ne strinjajo, da so njihovi nakupi postali vsakodnevni in manjši, temveč so ti nakupi postali bolj premišljeni in načrtovani. Za namen raziskave smo analizirali dohodke gospodinjstev in število družinskih članov ter tako poskušali preveriti, ali so te značilnosti povezane z nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelkov s trgovsko znamko. Ugotovili smo nizko, vendar pozitivno povezanost med dohodkom anketirancev A in B ter nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelka s trgovsko znamko. Prav tako smo ugotovili nizko, vendar negativno povezanost med številom članov gospodinjstva anketirancev A in B ter nagnjenostjo potrošnika k nakupu izdelka s trgovsko znamko. Nadalje smo ugotavljali, kateri razlogi so pomembni za potrošnikovo izbiro trgovske znamke. Ugotovili smo, da anketirancem skupine A pomemben vidik predstavlja zajamčena kakovost, anketirancem skupine B pa vidika nižja cena in zajamčena kakovost. Ugotavljamo, da so trgovske znamke vseh kategorij za študente manj pomembne kot za člane gospodinjstva. Člani gospodinjstva prehrambne in potrošne gospodinjske izdelke s trgovsko znamko najpogosteje kupujejo v trgovinah Hofer in trgovinah Spar. Študentje prehrambne in potrošne gospodinjske izdelke najpogosteje kupujejo v trgovinah družb Spar in Lidl. Pri preverjanju asortimenta izdelkov s trgovsko znamko v trgovinah le-teh pri posameznih trgovcih nismo našli v vsaki kategoriji izdelkov. Ugotovili smo, da le nekateri od proizvajalcev proizvajajo tako blagovne kot trgovske znamke. Delež teh proizvajalcev ni večji od 50 %. Ugotovili smo tudi, da več kot polovica pregledanih izdelkov vsebuje zapis o proizvajalcu.
Ključne besede: strategija trženja, blagovna znamka proizvajalca, prodaja na drobno, trgovske znamke, mednarodne trgovske verige
Objavljeno: 24.04.2018; Ogledov: 692; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,48 MB)

2.
Cenovne disparitete v slovenskem gospodarstvu
Egon Žižmond, 1990, strokovni članek

Opis: V slovenskem gospodarstvu so prisotne znatne cenovne disparitete, ki otežujejo tudi vključevanje slovenskega gospodarstva v evropski gospodarski prostor. Članek analizira disparitete proizvajalnih in drobnoprodajnih cen ter razlike med izvoznimi cenami na eni ter direktnimi stroški, lastnimi cenami in proizvajalnimi cenami na drugi strani. Ker je večina disparitet posledica etatističnega ekonomskega sistema in administriranja v ekonomski politiki, bi le reforma ekonomskega sistema in ustreznejša ekonomska politika lahko omogočila oblikovanje normalnejših cenovnih razmerij.
Ključne besede: cene, gibanje cen, Slovenija, proizvajalna cena, produkcijska cena, politika cen, industrijska politika, prodaja na drobno, dinamični model, prodajna cena, prices, price movement, Slovenia, production price, price policy, retail sale, sales price, dynamical model
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 804; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

3.
4.
5.
PROCES OSEBNE PRODAJE V TRGOVINI NA DROBNO
Klementina Fidler, 2014, diplomsko delo

Opis: Brez trgovin na drobno si svojega življenja ne znamo več predstavljati. Vendar pa nas samo ena stvar lahko zmoti do te mere, da trgovine ne bomo več obiskali. In marsikdaj to ni sam videz prodajalne, ampak odnos prodajnega osebja do nas, kupcev. Ravno prodajalci so tisti, ki nam, potencialnim kupcem svoje izdelke predstavljajo, kažejo njihovo uporabo in nam navsezadnje tudi svetujejo o nakupu in pomagajo pri izbiri primernega izdelka za nas. V svojem diplomskem projektu sem se osredotočila na prodajalce v trgovinah s prenosnimi računalniki, saj gre za pripomoček, ki svet vedno bolj preplavlja in je zares pomembno, da si izberemo takšnega, ki nam bo pri našem delu najbolje pomagal. V največji meri je ravno od prodajalcev odvisno, ali se bomo za nakup odločili ali ne, ter navsezadnje ali se bomo vrnili v prodajalno. Za uspešno prodajo izdelkov je potrebno pri kupcu narediti veliko. Če so prodajalci prijazni in ustrezno strokovno usposobljeni je velika verjetnost, da bo prodaja uspešna. Če pa kupec ni dovolj strokovno usposobljen, je do kupca neprijazen, se mu nima časa posvetiti oziroma želi komunikacijo kar se da hitro prekiniti prodaja najverjetneje ne bo uspešna. Prav tako pa lahko pričakujemo, da se kupec v prodajalno ne bo več vrnil in bo poiskal tisto, v kateri so prodajalci nasprotje prejšnjih. Za uspešen nakup je torej ključna komunikacija med kupcem in prodajalcem, ter odnos prodajalca do kupca.
Ključne besede: Osebna prodaja, trgovina na drobno, prodajalec, kupec
Objavljeno: 27.10.2014; Ogledov: 1428; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (908,03 KB)

6.
MARKETINŠKO KOMUNICIRANJE V TRGOVINI NA DROBNO
Maja Kocuvan, 2012, diplomsko delo

Opis: Vsako podjetje se zaveda, da bo na trgu uspešno, če bo ponudilo izdelke, ki bodo zadovoljevali potrebe in želje kupcev. Poleg tega je potrebno ustvariti zavedanje o izdelku¸ kupce in javnost kar najbolje informirati o izdelkih oziroma storitvah in komunicirati z njimi. Marketinško komuniciranje zajema vse dejavnosti, ki so usmerjene v komuniciranje z obstoječimi in potencialnimi kupci in javnostjo. Podjetja z marketinškim komuniciranjem posredujejo informacije o značilnostih izdelkov, da bi se lahko porabniki lažje odločili za nakup. Učinkovitost podjetja dosežejo s pravilno izbiro instrumentov marketinškega komuniciranja, ki so: oglaševanje, pospeševanje prodaje, osebna prodaja, odnosi z javnostmi ter neposredna prodaja. Podjetja izberejo instrumente marketinškega komuniciranja glede na zastavljene cilje in glede na to kateri instrument je najprimernejši za njih. V diplomskem seminarju sem prvo poglavje namenila marketinškemu komuniciranju, kjer sem s teoretičnega vidika opredelila pojem, proces, program, instrumente in strategije marketinškega komuniciranja. V naslednjem poglavju se seznanimo s pojmom trgovine na drobno, pomenom in vlogo, cikli v trgovini na drobno, značilnostmi poslovanja in organizacijskimi oblikami trgovine na drobno. V praktičnem delu diplomskega seminarja sem obravnavala marketinško komuniciranje v trgovini Tuš. Pri trženju Tuš uporablja orodja marketinškega komuniciranja oglaševanja, pospeševanja prodaje in odnose z javnostmi. Z uporabo teh instrumentov želijo v trgovinah Tuš povečati zavedanje o svojih izdelkih in povečati prodajo.
Ključne besede: komuniciranje, marketinško komuniciranje, oglaševanje, pospeševanje prodaje, osebna prodaja, odnosi z javnostmi, neposredno trženje, trgovina na drobno, Tuš
Objavljeno: 05.12.2012; Ogledov: 1964; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (743,46 KB)

7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici