| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 38
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Raba jezika v upravnih postopkih
Polonca Kovač, 2018, pregledni znanstveni članek

Opis: Jezik je pomembna prvina tudi za varstvo pravic strank, saj je že ustavno zagotovljeno posebno varstvo pripadnikov italijanske in madžarske manjšine, invalidov in tujcev oziroma vseh strank v upravnih razmerjih. Prispevek je osredotočen na študijo razsežnosti regulacije rabe jezika v upravnih postopkih kot temeljnem procesu dela v javni upravi. Rezultati analize upravne prakse po različnih virih (judikatura, analize Ministrstva za javno upravo /MJU/, portal Upravna svetovalnica in anketa med načelniki upravnih enot) kažejo, da pri izvajanju splošne (zlasti Zakon o splošnem upravnem postopku /ZUP/) in področne zakonodaje pretežno ne prihaja do težav, razen na področju tujcev. Zato za v prihodnje predlagam le nomotehnične izboljšave, v ostalem pa usmerjeno in sistemsko skrb za jezikovne pravice z ozaveščanjem uradnih oseb in splošne javnosti.
Ključne besede: upravni postopek, jezik, človekove pravice, jezik, varstvo pravic, procesno pravo, upravna praksa
Objavljeno: 11.10.2018; Ogledov: 387; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (483,92 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Učinkovitost Uredbe o postopkih v sporih majhne vrednosti in analiza predvidenih novosti po predlogu o spremembi uredbe
Tjaša Ivanc, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Ta prispevek obravnava evropski postopek v sporu majhne vrednosti, ki je prvi uvedel kontradiktorni postopek, s ciljem poenostavitve in pospešitve reševanja sporov s čezmejnim elementom in znižanjem stroškov. Evropski postopek majhne vrednosti je alternativni postopek, kar omogoča strankam, da se odločijo bodisi za postopek na podlagi zakonov držav članic ali za nadnacionalni postopek. Gre za evropski instrument, ki omogoča medsebojno priznanje sodnih odločb v civilnih zadevah in izvršitev sodnih odločb v državah članicah z izključitvijo eksekvature. Uredba št. 861/2007 o postopkih v sporih majhne vrednosti predvideva pisen postopek na podlagi standardnih obrazcev, pospešuje uporabo modernih komunikacijskih tehnologij in določa minimalne procesne standarde za varstvo pravic. Kljub prednostim pa so sodišča s tem postopkom v državah članicah slabo seznanjena. Avtorica predstavi normativni in empirični vidik Uredbe št. 861/2007 ter izpostavi trenutne slabosti, zaradi katerih uporaba tega nadnacionalnega postopka v praksi ni zaživela, kot je bilo pričakovano ob njenem sprejetju.
Ključne besede: civilno procesno pravo, evropski postopek majhne vrednosti, civilne zadeve, Uredba (ES) št. 861/2007, predlog sprememb uredbe Sveta (ES) št. 861/2007, primerjalno pravo
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 455; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (405,31 KB)

3.
4.
Die Landwirtschaftsgerichte in Deutschland zwischen freiwilliger und streitiger Gerichtsbarkeit sowie Alternativen zur gerichtlichen Streiterledigung in Landwirtschaftssachen
Wolfgang Winkler, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Nemška sodišča za kmetijske zadeve med nepravdnim in pravdnim sodstvom ter alternativno reševanje sporov v kmetijskih zadevah V Nemčiji obstajajo posebna sodišča za kmetijsko dejavnost, ki so sestavljena iz poklicnih sodnikov in kmetovalcev. Za te postopke veljajo v splošnem predpisi o nepravdnem postopku. Ta posebna sodišča so pristojna tudi za spore iz pogodb o zakupu kmetijskih zemljišč. Za takšne postopke veljajo predpisi o pravdnem postopku. Ustanovitev posebnih sodišč za kmetijsko dejavnost, v sestavi katerih sodelujejo tudi poklicni kmetovalci, se je izkazala za dobro odločitev. Z njihovim strokovnim znanjem in poznavanjem razmerij na področju kmetijstva namreč pomembno prispevajo k razrešitvi sporov iz kmetijske dejavnosti. Prav tako pa so se oblikovale različne oblike izvensodne poravnave, ki imajo tudi v sporih iz kmetijske dejavnosti pomembno vlogo: razsodništvo, arbitraža, mediacija, poravnava pred notarjem.
Ključne besede: civilno procesno pravo, kmetijstvo, spori, reševanje, pravdni postopek, nepravdni postopek, sodišča, Nemčija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 418; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (118,83 KB)

5.
Rešavanje prethodnog pitanja u vanparničnom postupku Republike Makedonije
Arsen Janevski, Tatjana Zoroska-Kamilovska, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Reševanje predhodnih vprašanj v nepravdnem postopku Republike Makedonije Avtorja analizirata pravila za reševanje vprašanja za predhodno odločanje v nepravdnem postopku v Republiki Makedoniji in navajata, da se režim reševanja teh vprašanj v nepravnih postopkih razlikuje od režima v pravdnem postopku. Ker so nepravdni postopki zelo heterogeni, vsebuje Zakon o nepravdnem postopku Republike Makedonije iz leta 2008 poleg splošnih pravil za reševanje vprašanj za predhodno odločanje tudi posebna pravila v določenih postopkih. Splošno pravilo pooblašča nepravdno sodišče, da samo reši predhodno vprašanje, če o zadevnem vprašanju pristojni organ še ni dokončno odločil. Lahko pa tudi prekine postopek in počaka, da se vprašanje reši v sodnem ali upravnem postopku. Ker nepravdni postopek ni najbolj prilagojen reševanju sporov med strankami, je nepravdno sodišče v primeru spornih dejstev, povezanih s predhodnim vprašanjem, dolžno glede reševanje le-teh napotiti stranke na pravdo. Avtorja prav tako analizirata še posebna pravila Zakona o nepravdnem postopku Republike Makedonije za rešitev vprašanja za predhodno odločanje v lastninskopravnih razmerjih.
Ključne besede: civilno procesno pravo, pravdni postopek, nepravdni postopek, Makedonija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 564; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (99,78 KB)

6.
Smiselna uporaba ZPP v nepravdnem postopku
Lojze Ude, 2010, strokovni članek

Opis: Avtor v prispevku obravnava smiselno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih v Sloveniji. Pri tem opisuje genezo nastanka določbe 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, prikaže rešitve v primerjalnem pravu in razlaga pojem smiselne uporabe določb Zakona o pravdnem postopku v nepravdnih postopkih ter predstavi primere iz sodne prakse. Avtor je mnenja, da bi bilo treba v nepravdnem postopku opredeliti več procesnih določb in iz njega izločiti splošno sklicevanje na Zakon o pravdnem postopku le, če bi iz sodne prakse izhajalo, da sodišča pogosto kljub splošni napotitveni normi ne uporabljajo določb Zakona o pravdnem postopku oz. njegovih procesnih institutov, kot so v tem zakonu opredeljeni.
Ključne besede: civilno procesno pravo, pravdni postopek, nepravdni postopek
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 567; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (88,96 KB)

7.
Präklusionswirkungen in außerstreitigen Antragsverfahren
Wolfgang Jelinek, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Prekluzije v nepravdnih predlagalnih postopkih: avstrijsko pravo Nov avstrijski zakon o nepravdnem postopku kaže, da obstajajo utemeljeni razlogi za uvedbo preiskovalnega načela v vseh nepravdnih postopkih, tudi v tistih, ki se začnejo na predlog in zadevajo stvarnopravne in stanovanjske zadeve. Kljub temu pa vsebuje avstrijski nepravdni postopek mnogo razpravnih elementov, kot npr. dolžnost strank, da sodelujejo s sodiščem pri zbiranju procesnega gradiva. Poleg tega velja v zelo omiljeni različici tudi prekluzija navajanja novot (ius novorum), seveda z namenom koncentracije in pospešitve postopka. Nepravočasno navajanje novih dejstev in novot ima lahko za neaktivnega udeleženca negativne posledice. Prav tako se šteje, da pasivna stranka priznava navedbe nasprotnega udeleženca, vendar pa to ne pomeni, da sodišče priznanih dejstev ne sme preizkusiti. Posledično je mogoče zaključiti, da velja v avstrijskem nepravdnem postopku oslabljeno preiskovalno načelo.
Ključne besede: procesno pravo, nepravdni postopek, preiskave, dokazi, roki, Avstrija, prekluzija, preiskovalno načelo, razpravno načelo, sodelovanje strank, koncentracija postopka, ius novorum
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 316; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (122,49 KB)

8.
Die Verordnungen (EG) Nr. 805/2004, (EG) Nr. 1896/2006 und (EG) Nr. 861/2007 und deren Umsetzung in das österreichische Recht
Sylvia Zangl, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Uredbe (ES) št. 805/2004, (ES) št. 1896/2006 in (ES) št. 861/2007 ter njihova implementacija v avstrijskem pravu Evropski plačilni nalog in evropski postopek v sporih majhne vrednosti sta v državah članicah EU alternativa k obstoječim nacionalnim postopkom za pridobitev izvršilnega naslova, tako da tožnik izbira med več vrstami postopkov. Po eni strani sta mu na voljo evropski postopek za izdajo plačilnega naloga in evropski postopek v sporih majhne vrednosti (slednji le v primeru, da vrednost spora brez obresti in stroškov ne presega 2.000 EUR), po drugi strani pa lahko izbere katero od nacionalnih različic civilnega postopka. Za evropska postopka se v Avstriji poleg izvedbenih določb §§ 252 in 548 ZPO načeloma subsidiarno uporabijo določbe avstrijskega ZPO. če se tožnik odloči za postopek po avstrijskem nacionalnem pravu, mora sodišče, če so podane predpostavke iz § 244 ZPO, obligatorno izdati avstrijski plačilni nalog. če tožena stranka ne vloži (pravočasnega) ugovora, postane avstrijski plačilni nalog pravnomočen in izvršljiv ter se lahko potrdi kot evropski izvršilni naslov, če so izpolnjene predpostavke po Uredbi 805/2004 o evropskem izvršilnem naslovu za nesporne zahtevke.
Ključne besede: civilno procesno pravo, dolgovi, terjatve, izterjava, sodni postopek, izvršilni postopek, Evropska unija, Avstrija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 295; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (132,36 KB)

9.
Uredba Sveta (ES) št. 1206/2001 o medsebojnem sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah in Zakon o pravdnem postopku Republike Slovenije
Nina Betetto, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorica v prispevku obravnava nekatera vprašanja v zvezi z Uredbo Sveta (ES) št. 1206/2001 o medsebojnem sodelovanju sodišč držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih in gospodarskih zadevah, ki se dotikajo področja njene uporabe z vidika rationae materiae, v povezavi z domačim civilnim procesnim pravom. Pojem pridobivanja dokazov, ki ga je treba razlagati evroavtonomno, se nanaša na vsak sodni ukrep z namenom pridobivanja podatkov, ki sodniku pomaga, da si ustvari prepričanje o pravno relevantnih dejstvih. V zvezi z določbo, da se zaprosilo lahko nanaša tudi na dokaz, ki je namenjen uporabi v predvidenem sodnem postopku, je bolj prepričljivo stališče, da področje uporabe uredbe ne obsega postopkov, ki so z vidika samega pridobivanja dokazov šele informativne narave. Kadar gre za čezmejno pridobivanje dokazov, mora sodišče odločitev o tem, kako bo pridobilo dokaze, sprejeti na podlagi skrbne presoje vseh okoliščin primera. Omenjena uredba se ne nanaša na ekstrateritorialne pozive za predložitev dokazov in ne velja načelo njene ekskluzivnosti, zato je treba odgovor, ali je njihova uporaba dovoljena ali ne, iskati v domačem pravu.
Ključne besede: civilno procesno pravo, gospodarsko pravo, pravdni postopek, dokazi, dokazni postopek, sodišča, mednarodno sodelovanje, Evropska unija
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 631; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (96,40 KB)

10.
Postopek zavarovanja dokazov po ZPP
Luka Pehnec, 2016, diplomsko delo

Opis: Civilno procesno pravo je veja civilnega prava, ki obravnava procesna ravnanja subjektov, ki se znajdejo v sporu glede določene pravice. Temeljni zakon, ki ureja to materijo je ZPP, ki na področju civilno pravdnega postopka določa pravila postopanja v pravdi oz. kategorizira pristojnosti in naloge razdeljene med procesnimi subjekti. Ena od bistvenih faz postopka je faza dokazovanja. V njem se na podlagi predloženih dokazov, ki jih predlagajo stranke in tudi včasih sodišče po uradni dolžnosti, ugotavlja resnično dejansko stanje tako, da se spoštuje načelo pravičnosti in da je končna odločitev o sporni pravici oz. predmetu enaka resničnemu dejanskemu stanju. V diplomski nalogi bom s pomočjo strokovne literature, zakona in sodne prakse predstavil segment civilnopravdnega postopka, natančneje zavarovanje dokazov pred pravdo ali tekom pravde, pa tudi potem, ko postane odločba, s katero je postopek končan, pravnomočna, če se postopek nadaljuje z izrednimi pravnimi sredstvi, v kolikor grozi, da se določen dokaz oz. sredstvo kasneje iz kakršnihkoli razlogov ne bi mogel izvesti ali grozi bojazen, da se dokaz lahko uniči ali izgubi, kar bi imelo lahko posledico za potek pravdnega postopka. Na področju zavarovanja dokazov pa ni samo relevantna domača zakonodaja, ki določa predpostavke in procesna pravila pri uporabi tega instituta, temveč daje svoje smernice in argumentacije prav tako mednarodna skupnost, natančneje Uredba Sveta Evrope. Uredba se navezuje tudi na postopke dokazovanja, natančneje opredeljuje postopke zavarovanja dokazov, kadar se postopek v posamezni državi članici razširi na področje druge države članice in se zahteva mednarodna solidarnost in pomoč pri reševanju konkretne zadeve.
Ključne besede: civilno procesno pravo, ZPP-1, civilni pravdni postopek, dokazi, ogroženost dokazov, zavarovanje dokazov, Uredba o dokazih
Objavljeno: 05.07.2017; Ogledov: 1670; Prenosov: 280
.pdf Celotno besedilo (791,64 KB)

Iskanje izvedeno v 0.32 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici