| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
EKSPERIMENTALNO DOLOČANJE VPLIVA PROCESNIH PARAMETROV PROIZVODNJE KEFIRNIH ZRN S STATISTIČNO METODO
Aleksander Rauter, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo eksperimentalni potek določanja optimalnih procesnih parametrov za proizvodnjo kefirnih zrn in določitev prispevka posameznih procesnih parametrov pri optimalnih rastnih pogojih za kefirna zrna. Vse poizkuse smo opravljali v laboratorijskem šaržnem reaktorju (reakcijski kalorimeter RC1e). Sledeč strokovni literaturi smo za optimizacijske parametre izbrali temperaturo rastnega medija, masno koncentracijo glukoze in kvasa, ter vrtilno frekvenco mešala. S pomočjo Taguchi-jeve metode smo načrtovali parcialni faktorialni eksperiment z navedenimi optimizacijskimi kriteriji. Vsak poizkus je potekal 24 ur. Eksperimentalne rezultate smo obdelali z analizo variance, s katero smo pri idealnih rastnih pogojih kefirnih zrn določili prispevek posameznih optimizacijskih kriterijev. V drugem delu eksperimentalnega dela smo preverili še vpliv različnih vrst kravjega mleka na prirast kefirnih zrn pri zgoraj določenih optimalnih pogojih. V strokovni literaturi smo glede tega zasledili le študije odvisnosti prirastka kefirnih zrn od vsebnosti mlečnih maščob. Rezultatov teh ugotovitev z našimi eksperimenti nismo mogli potrditi.
Ključne besede: kefir, kefirno zrno, optimiranje rasti, Taguchi-jeva metoda, procesni parametri
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2270; Prenosov: 199
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

2.
POVEČANJE PRESNOVE METANA V PROCESU PROIZVODNJE METANOLA
Daniel Vidmar, 2010, diplomsko delo

Opis: V industrijskih obratih, v katerih poteka proizvodnja metanola, se proizvodnja lahko vrši pri visokem, srednjem ali nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga povečanje presnove metana v procesu proizvodnje metanola. Proizvodnjo metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Povečanje presnove metana poteka v parnem reformerju pri nizkem tlaku. S povečanjem presnove metana proizvedemo večjo količino sinteznega plina in s tem večjo količino metanola. Na povečanje presnove metana smo vplivali s spremembo temperature in tlaka, ki sta najpomembnejša procesna parametra v našem procesu. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov, smo preučili in ugotovili, kateri od spremenjenih procesnih parametrov najbolj ugodno vplivajo na povečanje presnove metana pri proizvodnji metanola.
Ključne besede: Ključne besede: metanol, sintezni plin, metan, Aspen Plus, procesni parametri.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 2649; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

3.
RAZVOJ CEMENTA CEM V V LAFARGE CEMENT D.D.
Blanka Povše, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo smo namenili razvoju cementa CEM V/A (S-V-P) 42,5N LH. Glavni cilji raziskav so bili: • razviti lastnosti cementa CEM V/A (S-V-P) 42,5N LH, primernega za širšo uporabo, • znižati emisije CO2 na tono proizvedenega cementa, • znižati porabo energije na tono proizvedenega cementa, • znižati variabilne stroške na tono cementa, • zmanjšati vpliv na okolje z vidika ponovne uporabe odpadnih materialov, • povečati razmerje cement glede na klinker (C/K faktor) na tono proizvedenega cementa in • ohraniti oziroma povečati tržni delež (LH). CEM V/A (S-V-P) 42,5N LH cement (v nadaljevanju CEM V) poleg klinkerja vsebuje še elektrofiltrski pepel, granulirano plavžno žlindro, pucolan in sadro. S tem dosežemo nižjo proizvodno ceno cementa, hkrati pa se morajo njegove lastnosti ohraniti oziroma izboljšati. CEM V ima, predvsem s stališča večje odpornosti proti alkalnosilikatni reakciji, proti sulfatni koroziji in proti prodoru kloridov, tudi pozitivne učinke na trajnost betonov. Prav tako ima CEM V tudi pozitivne učinke na obdelavnost betonov (konsistenco), znižuje krčenje betona in sprošča manj toplote, kar preprečuje nastanek notranjih razpok, predvsem v masivnih betonskih elementih. CEM V ima pri isti zrnatosti mletja nekoliko nižje začetne trdnosti (po 1 dnevu), običajno pa ima po 28 dneh večje trdnosti, kot primerjalni portlandski mešani cement CEM II/B-M (P-S-L) 42,5N, predvsem z vidika pucolanskih reakcij elektrofiltrskega pepela in tufa. Glavna naloga razvoja CEM V je bila doseči in preseči lastnosti cementa, ki omogoča širšo uporabnost predvsem za proizvodnjo transportnih betonov s stališča fizikalno mehanskih in trajnostnih vidikov. Z laboratorijskimi testi in industrijskimi meljavami smo definirali pravilno recepturo cementa CEM V, ki je ustrezala zahtevam standarda SIST EN 197-1 in hkrati zagotavljala maksimalno C/K razmerje. Na osnovi teh testov in osnovnih parametrov proizvodnje smo predpisali tudi tehnologijo proizvodnje cementa CEM V in opredelili morebitne dopolnitve tehnologije proizvodnje in mletja le-tega.
Ključne besede: cement, klinker, pepel, žlindra, procesni parametri proizvodnje
Objavljeno: 25.05.2010; Ogledov: 2857; Prenosov: 244
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

4.
OPTIMIRANJE PROCESNIH PARAMETROV IN SESTAVE FERMENTACIJSKEGA MEDIJA ZA PROIZVODNJO KEFIRANA IZ NARAVNIH KEFIRNIH ZRN
Tanja Pivec, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu opisujemo potek določanja optimalnih procesnih parametrov in sestave fermentacijskega medija za proizvodnjo kefirana iz naravnih kefirnih zrn. Vse eksperimente smo opravljali v laboratorijskem šaržnem reaktorju (reakcijski kalorimeter RC1). Eksperimentalni del diplomske naloge je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem delu smo preučevali vpliv temperature fermentacije in vrtilne frekvence mešala oz. režima mešanja na prirast kefirnih zrn in proizvodnjo kefirana. Izvajali smo 24-urne fermentacije. Vrednosti procesnih parametrov, pri katerih smo dobili najvišji donos kefirana, smo uporabili v drugem delu eksperimentalnega dela, v katerem smo optimirali sestavo fermentacijskega medija. Pri tem smo preučili vpliv različnih vrst rastnih dodatkov (sladkorjev, dušikovih spojin in vitaminov) na prirast kefirnih zrn in proizvodnjo kefirana. Uspešno smo povišali proizvodnjo kefirana z optimiranjem procesnih parametrov in dodatkom sladkorjev, medtem ko smo bili pri preučevanju vpliva dušikovih spojin in vitaminov na proizvodnjo kefirana manj uspešni.
Ključne besede: kefiran, kefirna zrna, optimiranje, procesni parametri, fermentacijski medij
Objavljeno: 13.09.2010; Ogledov: 2009; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

5.
OPTIMIRANJE BIOPROCESNIH POGOJEV IN PARAMETERIZACIJA RASTNE KRIVULJE GOJENJA PROBIOTIČNE BIOPOPULACIJE V EKOLOŠKO PRIDELANEM MLEKU
Klavdija Leskovar, 2011, diplomsko delo

Opis: Onesnaženost okolja je pripeljala tako daleč, da je v sodobni družbi moč zaslediti povečano povpraševanje po bio-izdelkih in izdelkih, ki ugodno vplivajo na naše zdravje. V to skupino živil sodijo tudi probiotiki in prebiotiki. Kot probiotik z zdravilnimi učinki se že stoletja uporablja kefir, ki ga najpogosteje pripravimo iz polnomastnega kravjega mleka. V diplomskem delu pa smo se osredotočili na tradicionalno gojenje kefirnih zrn v bio-mleku. S Taguchijevo metodo načrtovanja eksperimentov smo določili optimalne vrednosti procesnih parametrov (temperaturo, vrtilno frekvenco mešala, masno koncentracijo kefirnih zrn) in sestavo fermentacijskega medija, pri katerih smo dobili najvišjo dnevno prirast mase kefirnih zrn, tradicionalno gojenih v bio-mleku. Poleg tega smo z grafično in statistično analizo ANOVA določili relativne vplive procesnih parametrov glede na izbran optimizacijski kriterij. Z optimalnimi vrednostmi procesnih parametrov smo v nadaljevanju izvedli matematično modeliranje in bio-parameterizacijo rastne krivulje kefirnih zrn, gojenih v bio-mleku. Uporabili smo računalniški program SigmaPlot®10.0. V tretjem delu raziskav smo z ReactIRTMiC10 analiznim sistemom pri različnih sestavah fermentacijskega medija določili količino nastalega etanola v kefirju med 24 urno fermentacijo. Celotno serijo eksperimentov smo izvajali v avtomatiziranem laboratorijskem šaržnem reaktorju RC1 (reakcijski kalorimeter). Fermentacije so potekale 24 ur.
Ključne besede: kefirna zrna, optimiranje, procesni parametri, rastna krivulja, parameterizacija
Objavljeno: 24.08.2011; Ogledov: 1795; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

6.
ANALIZE ORODIJ IN OBRATOVALNIH RAZMER PRI BRIZGANJU POLIMEROV (PLASTIČNIH MAS)
Tomaž Bergant, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga obravnava konstrukcijo orodij za injekcijsko brizganje polimerov. Vse večja zahtevanost po kvaliteti in natančnosti izdelkov nam narekuje izvedbo vse bolj kompleksnih konstrukcij orodij in pri tem tudi uporabo piezo - električnih senzorjev. Merilo kakovostnega brizganja je potek krivulje notranjih tlakov, pravočasnega preklopa iz brizgalnega na naknadni tlak in čas delovanja naknadnega tlaka. Takšne zasnove konstrukcije orodij omogočajo optimalno nastavitev parametrov za injekcijsko brizganje in s tem tudi kakovost izdelkov.
Ključne besede: proces injekcijskega brizganja, konstrukcija orodja, procesni parametri, tlačni senzor - KISTLER, uporabnost opisane metode v praksi
Objavljeno: 20.12.2011; Ogledov: 2138; Prenosov: 538
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

7.
OPTIMIRANJE BIOPROCESNIH PARAMETROV PROIZVODNJE ETANOLA IN KEFIRANA Z MIKROBIOTO KEFIRNIH ZRN
Katja Zajšek, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija je sestavljena iz dveh sklopov, ki obravnavata področje proizvodnje tradicionalnega kefirja s kavkaškimi kefirnimi zrni. Prvi je optimiranje bioprocesnih parametrov proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja, drugi pa optimiranje proizvodnje kefirana v kefirnih zrnih. Uvodoma smo v disertaciji proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na spremembe vrednosti pH kefirja in na proizvodnjo etanola med fermentacijo kefirja. Upadanje pH vrednosti kefirja smo med 24 h fermentacijo uspešno opisali s predlaganim matematičnim, eksponentnim pH modelom. Poleg tega smo proučili vpliv časa aktivacije kefirnih zrn na zvezo med številom kvasovk v zrnih in kefirju in proizvedenim etanolom. Rezultati so pokazali, da zrna, ki jih aktiviramo dalj časa, vsebujejo večje število kvasovk in proizvedejo več etanola kot zrna, ki so aktivirana le nekaj dni. Število kvasovk v kefirju je z daljšanjem časa aktivacije zrn naraščalo. S kinetičnimi modeli, katerih razvoj je vzpodbudila povečana industrijska uporaba fermentacije, lahko opišemo rast mikroorganizmov, proizvodnjo produktov in porabo substratov tako v naravnih ekosistemih, kakor tudi pri določenih procesnih pogojih. Tako smo z ne-strukturiranim matematičnim modelom opisali kinetične osnove proizvodnje etanola med šaržno fermentacijo kefirja. V ta namen smo proučili kinetiko rasti kefirnih zrn in proizvodnje etanola. Eksperimentalne podatke, pridobljene s serijo šaržnih fermentacij, izvedenih pri temperaturi 21 °C, začetni masni koncentraciji kefirnih zrn 42 g/L in izbranih časih fermentacije znotraj časovnega intervala (0–89) h, smo uporabili za ocenitev vrednosti kinetičnih parametrov in potrditev veljavnosti predlaganih sigmoidnih modelov. Rast kefirnih zrn smo opisali z logističnim modelom, proizvodnjo etanola pa z modificiranim Gompertzovim modelom. Ugotovili smo, da predlagana modela dobro opišeta kinetiko fermentacije kefirja glede na rast kefirnih zrn in proizvodnjo etanola in da se lahko uporabita za razvoj in optimizacijo bioloških procesov proizvodnje etanola. Nadalje smo razvili matematični model za kinetiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja kot funkcijo temperature in časa. Vpliv temperature in časa fermentacije, na vrednost biokinetičnih parametrov proizvodnje etanola, smo opisali z modificiranim Gompertzovim modelom. Vrednost bioloških kinetičnih parametrov predlaganega modela smo ocenili z uporabo metode najmanjših kvadratov na podlagi eksperimentalnih podatkov, pridobljenih s serijo šaržnih fermentacij. Ocenili smo vpliv temperature na prirast biomase kefirnih zrn ter mikrobiološko sestavo kefirja in zrn. Temperaturno odvisnost maksimalne hitrosti proizvodnje etanola smo analizirali z uporabo Arrheniusove zveze, s katero smo ocenili vrednost aktivacijske energije za proizvodnjo etanola pri fermentaciji mleka s kefirnimi zrni, ki znaša 64,3 kJ/mol. Z razvitim matematičnim modelom lahko zelo dobro opišemo dinamiko proizvodnje etanola med fermentacijo kefirja. Prvi raziskovani sklop smo zaključili s proučevanjem vpliva časovnega presledka mirovanja mešala oz. pogostosti mešanja na proizvodnjo etanola in mikrobiološke lastnosti kefirja in kefirnega zrna. Razvili smo matematične zveze, ki opišejo razmerje med pogostostjo mešanja in (1) povečanjem prirasti kefirnih zrn v 24 h, (2) koncentracijskimi spremembami etanola med 24 h fermentacijo ter (3) pH vrednostjo kefirja po 24 h fermentaciji. Za razvite matematične modele so bile z uporabo metode najmanjših kvadrotov ocenjene vrednosti funkcijskih parametrov. Ocenili smo tudi vpliv pogostosti mešanja na število kvasovk, laktobacilov in mezofilnih MK kokov (pretežno laktokokov) v kefirju in zrnih po 24 h fermentaciji. Drugi sklop raziskav smo usmerili v raziskovanje bioprocesnih parametrov, ki vplivajo na proizvodnjo specifičnega eksopolisaharida (EPS) kefirana, značilnega za kefirna zrna. Dokazali smo, da lahko z vodenjem procesnih pogojev gojenja zrn v mleku (temperatura, vrtilna frekvenca mešala) in sestavo fermenta
Ključne besede: kefir, kefirna zrna, mikrobiota kefirnih zrn, proizvodnja etanola, eksopolisaharidi, produkcija kefirana, procesni parametri, optimiranje
Objavljeno: 13.07.2012; Ogledov: 2491; Prenosov: 217
.pdf Celotno besedilo (3,42 MB)

8.
ČIŠČENJE SUROVEGA METANOLA
Tamara Šilak, 2012, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga preučiti tehnološki del procesa, čiščenje surovega metanola. Čiščenje surovega metanola smo simulirali s tremi destilacijskimi kolonami. Proizvodnjo surovega metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Primerjali smo simulacijo tehnološkega podprocesa za čiščenje surovega metanola iz zemeljskega plina in iz bioplina pri enakih parametrih. Z izvajanjem simulacij smo ugotovili, da ni potrebnih tehnoloških sprememb, v kolikor bi surovino, kot je zemeljski plin, zamenjali z bioplinom.
Ključne besede: metanol, zemeljski plin, bioplin, destilacija, Aspen Plus, procesni parametri.
Objavljeno: 31.07.2012; Ogledov: 1374; Prenosov: 26
URL Povezava na celotno besedilo

9.
ŠTUDIJ VPLIVA PROCESNIH POGOJEV NA HIDROTERMIČNE REAKCIJE ODPADNE BIOMASE PRI PREDELAVI OLIV S TAGUCHI METODO
Tjaša Sternad, 2012, diplomsko delo

Opis: Olivna biomasa predstavlja vredno surovino za integrirano proizvodnjo baznih kemikalij, goriv in energijo. S pomočjo hidrotermičnih procesov, ki temeljijo na uporabi subkritične vode, smo biomaso pretvorili v različne produkte. Hidrotermične reakcije smo izvajali v HP/HT šaržnem reaktorju. V prvem delu raziskav nas je zanimala sestava olivne biomase (oljčne tropine). Sestavo biomase smo določili po NREL metodah. Določili smo odstotni delež ekstraktivnih snovi, lignina in ogljikovih hidratov ter s pomočjo HPLC določili strukturne ogljikove hidrate. Načrt izvajanja eksperimentov smo pripravili s pomočjo Taguchi metode, ki nam je omogočil minimalno število eksperimentov, glede na število procesnih parametrov in število nivojev. Eksperimentalni rezultati so bili izhodišče za analizo vpliva na izkoristek vodotopnih in aceton topnih produktov, ter na lastnosti in sestavo vodotopne frakcije. Z uporabo spektrofotometrijskih metod smo vodotopnemu ekstraktu določili vsebnost totalnih fenolov, totalnih flavonoidov, taninov ter antioksidativno aktivnost. Načrtovanim eksperimentom smo določili vpliv posameznih procesnih pogojev (temperatura, tlak, razmerje topilo/tropine, dodatek katalizatorja in reakcijski čas) na potek hidrotermične reakcije odpadne olivne biomase. Tega smo se lotili z grafično in statistično analizo ANOVA. Teoretično smo določili optimalne pogoje, ter jih preverili z dodatnimi eksperimenti pri optimalnih pogojih.
Ključne besede: olivna biomasa, hidrotermična reakcija, subkritična voda, izkoristek, totalni fenoli, totalni flavonoidi, tanini, antioksidativna aktivnost, Taguchi metoda, procesni parametri, optimalni pogoji, ekstraktivne snovi, lignin, ogljikovi hidrati.
Objavljeno: 04.10.2012; Ogledov: 1329; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (2,16 MB)

10.
NOV PRISTOP K VALIDACIJI PROCESOV
Tanja Držečnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V farmacevtski industriji obstajajo stroge regulatorne zahteve glede kakovosti izdelkov, ki jih podjetja izdelujejo za paciente. Eden od načinov dokazovanja, da je izdelek ustrezne kakovosti, je procesna validacija. Procesna validacija je dokument, ki dokazuje, da je določen proces sposoben dosledno proizvajati produkte zahtevane kakovosti. Do nedavnega so procesne validacije zajemale eno stopnjo dela – izdelek je bilo po razvojni fazi potrebno preizkusiti s tremi validacijskim serijami in ovrednotiti rezultate. Ustrezni rezultati so zagotavljali izdelek zahtevane kakovosti. Januarja 2011 je Agencija za hrano in zdravila iz ZDA (FDA) objavila dokument, ki vpeljuje nov pristop k procesnim validacijam. Od dosedanjega se razlikuje predvsem v učinkovitejšem nadzoru izdelka skozi njegov celoten življenjski cikel. V diplomski nalogi smo uvedli nov pristop k procesnim validacijam na izdelku filmsko obloženih tablet z aktivnima učinkovinama amoksicilinom in klavulansko kislino. Izdelek je v zreli fazi razvoja, vendar smo ga morali zaradi uvedbe novega pristopa in optimizacije procesa znova validirati. V sklopu novega pristopa smo načrtovali proces, izvedli procesno kvalifikacijo in izdelali plan kontrole, ki bo zagotavljal izdelek ustrezne kakovosti ves čas njegovega življenjskega cikla. Pri tem smo natančneje določili in opredelili procesne parametre in atribute kakovosti, ki smo jih med izdelavo validacijskih serij tudi testirali. Rezultati so pokazali, da je naš proces stabilen, izdelek ustrezne kakovosti in da so optimizacije procesa pri nekaterih parametrih še vedno mogoče.
Ključne besede: procesna validacija, življenjski cikel, tabletiranje, kritični procesni parametri, kritični atributi kakovosti, sposobnost procesa
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1516; Prenosov: 117
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici