1. |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. |
8. ČIŠČENJE PRAHU IZ ELEKTRO OBLOČNE IN PONOVČNE PEČI Z AKSIALNIM CIKLONOMBoštjan Špan, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo zajema čiščenje prahu iz elektro obločne in ponovčne peči z aksialnim ciklonom, njegovo učinkovitost, opis in umestitev v celotni sistem zajemanja prahu v jeklarni podjetja ŠTORE STEEL d.o.o..
Uvod zajema opis tehnološkega procesa izdelave jekla in umestitev elektro obločne in ponovčne peči v ta proces. Opredelitev oziroma opis problema, ki zajema predmet raziskovanja, je izdelava jekla in s tem nastajanje nezaželenih produktov kot je prah. Predmet raziskovanja se navezuje na učinkovitost čiščenja z aksialnim ciklonom. Cilj diplomskega dela je pomembnost primarnega sistema čiščenja prahu z aksialnim ciklonom ter njegova umestitev v celoten sistem zajemanja in čiščenja prahu. Prav tako je cilj tudi razložitev in primerjava tega sistema z ostalimi sistemi zajemanja prahu. Najpomembnejša zadeva pa je zajetje in analiza izločenih prašnih delcev iz aksialnega ciklona. Predpostavke in omejitve raziskave se nanašajo na izračun učinkovitosti aksialnega ciklona s pomočjo inženirskega postopka. Izračun je omejen in se nanaša zgolj na trdne delce. Ciklon se analizira kot samostojna enota. Povedati je treba, da posedanje delcev v dimovodu ni mogoče zajeti. Predvidene metode raziskovanja so bile analiza velikosti prašnih delcev, opis vzorca, meritve s slikovnimi prilogami ter izračun aksialnega ciklona na integralnem nivoju. Nato sledi še sklep, viri, literatura ter lasten življenjepis.
Ključne besede: aksialni ciklon, ciklon, čiščenje prahu, elektro obločna peč, procesne naprave
Objavljeno: 01.06.2009; Ogledov: 4717; Prenosov: 721
 Celotno besedilo (1,65 MB) |
9. ANALIZA MOŽNOSTI IZRABE IN PREDELAVE MULJA KOMUNALNIH ČISTILNIH NAPRAVNina Urek, 2011, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo obravnava čiščenje komunalne odpadne vode z vzorčnim primerom komunalne čistilne naprave Slovenska Bistrica. Temelj čiščenja odpadne vode predstavlja zakonodaja s predpisi, kot ključno orodje pri doseganju ustreznih učinkov zmanjševanja onesnaževanja okolja. Poznamo več vrst čistilnih naprav, ločimo jih glede na velikost ter vrsto odpadne vode, katera se čisti v napravi. Komunalna odpadna voda se v procesu čiščenja obdela v primarni, sekundarni in terciarni fazi, kjer kot stranski produkt nastaja odpadni mulj. Ravnanje z muljem predstavlja precejšen del obratovalnih stroškov čistilne naprave. Za doseganje optimalnih rezultatov čiščenja odpadne vode je pomembna premišljena osnovna zasnova čistilne naprave, izbira ustreznega sistema čiščenja in dodelan način odstranjevanja mulja. V Sloveniji je leta 2008 delovalo 226 komunalnih čistilnih naprav, ki so imele vsaj 50 PE. Problem predstavlja odpadni mulj; zakonsko je prepovedano odlaganje mulja na kmetijska zemljišča, sežigalnice za mulj v Sloveniji pa nimamo. Komunalna čistilna naprava Slovenska Bistrica izvaja primarno, sekundarno in terciarno fazo čiščenja v štirih sekvenčnih bazenih. Mulj s 33% vsebnostjo suhe snovi se odlaga na odlagališču nenevarnih odpadkov na Pragerskem, vendar je to začasna rešitev. Dolgoročno naj bi se mulj uporabljal kot gorivo pri sosežigu ali kot gnojilo po procesu anaerobne razgradnje.
Ključne besede: procesne naprave, komunalna čistilna naprava, čiščenje odpadne vode, obdelava odpadnega mulja
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 4049; Prenosov: 600
Celotno besedilo (2,37 MB) |
10. RACIONALNA RABA ENERGIJE NA ČISTILNI NAPRAVI V PODJETJU PALOMA d.d.Zvezdana Cegner, 2011, diplomsko delo Opis: Namen naloge je bil dolociti racionalno rabo vseh energentov na cistilni napravi Paloma
d.d. Ob nakupu bolj kvalitetnih surovinah imamo manj odpada (rejektov) na finih grabljah.
Varcevalni ukrepi s svežo tehnološko vodo v proizvodnji papirja (zapiranje krogotokov
voda in krogotokov vlaken) pozitivno vplivajo tudi na varcevanje z energenti na celotni
cistilni napravi. Z zmanjšanimi dotoki tehnološke odpadne vode se je obcutno znižala
poraba kemikalij, ker v vodi ni prisotnih veliko papirnih vlaken se je zmanjšala kolicina
flotata in s tem posledicno tudi odvozi dehidriranega tehnološkega mulja.
Zaradi manjših obremenitev biološkega dela cistilne naprave imamo tudi manj odvoza
biološkega mulja.
V okviru projekta racionalne rabe elektricne energije, se je pokazala možnost za
zamenjavo dveh puhal z enim zmogljivejšim puhalom. Meritve so pokazale, da je
ekonomsko upravicena menjava puhala, saj bi se stroški nabave povrnili v 20,4 mesecih.
Ključne besede: racionalna raba energije, procesne naprave, tehnološka odpadna voda, flokulacija, koagulacija, biomasa, puhalo.
Objavljeno: 18.05.2011; Ogledov: 2045; Prenosov: 221
Celotno besedilo (8,58 MB) |
