| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 20
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VODENJE V PROCESNI ORGANIZACIJI
Julijan Kovše, 2017, diplomsko delo

Opis: Vodenje velja za eno izmed pogosteje preučevanih funkcij managementa. Kljub številnim teoretičnim dognanjem so si avtorji enotni, da optimalni stil vodenja ne obstaja. Na stil vodenja vpliva veliko dejavnikov, ki se razlikujejo od podjetja do podjetja. Odvisen je od npr. organiziranosti podjetja, osebnostnih lastnostih vodje, vpliva na podrejene, sprejemanje vodje iz strani podrejenih, itd. Vsak bodoči vodja se mora znati v najkrajšem času prilagoditi na spremembe v podjetju, saj le tako lahko poslovanje poteka v smeri doseganja zastavljenih ciljev. Dandanes poslovanje zahteva vedno večjo uspešnost, učinkovitost ter hitrost pri prilagajanju na spremembe na trgu. Podjetje, ki svoj inovativni proizvod ali storitev kot prvo ponudi na trgu, razvije določen sistem povezav z dobavitelji ter izpolni vedno večja pričakovanja strank, ima ogromno možnosti za preživetje v novem poslovnem svetu. Vse to je prisililo podjetja v drugačno razmišljanje in spremembo organiziranosti. V tem okviru stopi v ospredje procesna organiziranost, ki predstavlja način, ki organizaciji pomaga, da odgovarja na vprašanje, katere so tiste aktivnosti, ki prinašajo dodano vrednost za stranke. Pri prehodu iz funkcionalne v procesno organiziranost podjetja je ključnega pomena tudi sprememba vodenja, saj so vodje primorane spremeniti svoj dosedanji način oz. stil vodenja, tako da le-ta celoviteje ustreza potrebam procesnega delovanja organizacije. Na temelju preučevanega primera, lahko opredelimo naslednje ključne spremembe, in sicer, da se zaposlenim omogoči več svobode pri izvajanju dela ter vzpostavitev tesnejšega sodelovanja med vodjo in podrejenimi.
Ključne besede: vodenje, vodja, stili vodenja, procesna organiziranost
Objavljeno v DKUM: 07.08.2017; Ogledov: 1322; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (991,46 KB)

2.
VLOGA MANAGEMENTA SPREMEMB V RAZVOJU PROCESNE ZRELOSTI ORGANIZACJE
Tanja Cebek, 2014, magistrsko delo

Opis: Podjetja so vsakodnevno izpostavljena spremembam v okolju, ki jih je vedno težje predvideti in nadzorovati. Podjetja so tako postavljena pred zahtevo po sprotnem, nenehnem in učinkovitem prilagajanju spremembam. Konkurenčnost ni več odvisna le od stroškovne učinkovitosti in kakovosti proizvodov, temveč vedno bolj od prilagodljivosti proizvodnje in odzivnosti podjetij. Odgovor na zahtevo po prilagodljivosti, odzivnosti, prožnosti, inovativnosti ter učinkovitosti in uspešnosti je procesna organiziranost podjetij, ki s poudarkom na optimizaciji in prilagajanju procesov omogoča poslovanje, usmerjeno h kupcu. Z željo po preživetju in razvoju se podjetja srečujejo z zahtevo po prenovi poslovanja z namenom doseganja čim večje učinkovitosti poslovnih procesov. Procesna organiziranost podjetja omogoča doseganje velike stopnje odzivnosti na spremembe, vendar pa je učinkovita le takrat, ko ima tak sistem delovanja podporo vseh zaposlenih. Za uspešno uvajanje sprememb skrbi management sprememb, ki je odgovoren za planiranje, vodenje in kontroling sprememb ter za vključitev in motivacijo vseh zaposlenih. Kadar so zaposleni pripravljeni žrtvovati čas in potrebno energijo za dosego novih ciljev, je sprememba uspešno uvedena. Procesno delovanje zahteva plosko procesno organiziranost, zaupanje med sodelujočimi v podjetju, podjetnost, inovativnost, prenos odločanja in odgovornosti, nenehno učenje in prenos znanj med zaposlenimi. Skladnost med navedenimi vidiki vpliva na stopnjo procesne zrelosti podjetja, pri čemer večja skladnost pomeni višjo stopnjo procesne zrelosti, večjo prilagodljivost spremembam ter večjo učinkovitost in uspešnost poslovni procesov ter podjetja. Procesna organiziranost podjetja ni zgodba, ki se z reorganizacijo zaključi. Managerji morajo nenehno motivirati in spodbujati zaposlene, da se lahko ohranja procesno delovanje podjetja. Če sodelujoči v timu izgubijo zagon in vodenje ter odločanje ponovno prevzame management, je procesno delovanje podjetja ogroženo. Po drugi strani pa procesno delovanje zaposlenih prinaša razvoj in stopnjevanje procesne zrelosti podjetja na višjo raven. Model raziskave procesne zrelosti, ki ga bomo uporabili v nalogi, podjetjem pomaga oceniti stopnjo procesne zrelosti, v kateri se nahaja. Ugotovitve na podlagi modela lahko management podjetja izkoristi ter poišče rešitve in ukrepe za lastni razvoj in napredek.
Ključne besede: organizacija, procesna organiziranost, poslovni proces, prenova poslovnih procesov, zrelost procesne organizacije, stopnja zrelosti procesne organizacije, management sprememb, organizacijske spremembe, model organizacijske zrelosti, vidiki organizacijske zrelosti podjetja.
Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 2070; Prenosov: 352
.pdf Celotno besedilo (1,45 MB)

3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici